Španija z avtodomom, drugi dan: Altea, Alicante

Dobro jutro, drugi dan našega prvomajskega potepanja po Španiji 2018!

Prvo noč spanja na cesti smo preživeli prav prijetno. Avtodom se je izkazal kot udoben, parkirišče ob cesti v Calpu pa mirno. Ob zajtrku smo imeli skozi okno avtodoma fantastičen pogled na skalo naravnega parka Penyal d'Ifac, kar je še ena od prednosti potovanja z avtodomom.

Naš današnji prvi cilj je bil potep po prijetnem starem mestu Altea. Taka mesta so res čisto po našem okusu - stare tlakovane ulice brez prometa, lične hiše in počasen tempo življenja. Paša za oči in dušo.

Naslednja postaja je bilo zelo drugačno mesto. Alicante je veliko mesto, po prometnih ulicah smo kar "švicali", preden smo našli dobro parkirno mesto za našo sedemmetrsko "gajbo", in se potem olajšano odpravili na potep po mestu. Baje je veliko prebivalcev tu upokojencev, predvsem iz drugih držav, ki so se z dobro pokojnino odločili zadnja desetletja življenja preživeti na toplem. Po sprehodu po mestu jih kar razumemo :)

Medtem ko je Altea na hribu, s pogledom na morje, je Alicante ob morju, s svojo peščeno plažo.

Jutri nas čaka Granada. Ker je do tja kar nekaj vožnje, smo želeli še danes priti čim dlje. Tako smo nazadnje naš spalni kotiček za drugo noč v avtodomu našli v povsem praznem kotičku ob obali, južno od Almerie. Poleti je tu najbrž vse polno avtomobilov kopalcev, zdaj pa smo bili sami, dve slovenski družini, prijatelji sopotniki na naši španski dogodivščini, tik ob morju. In spet smo rekli - lepo je biti v avtodomu...

Španija z avtodomom, prvi dan: Xabia, Penyal d'Ifac

Dolga leta sem navijal, da si privoščimo potovanje z avtodomom. Za prvomajske počitnice 2018 mi je to končno uspelo. Destinacija: Španija.

Najprej sem seveda začel iskati avtodom v Sloveniji. Ampak, teden dni je malo, in da vsaj tri dni od tega zapraviš samo za vožnjo do Španije in nazaj, je res veliko. Da ne govorim o tem, da bi bili zaradi dolge poti po dolgočasnih avtocestah avtodoma morda naveličani, še preden bi se potovanje po Španiji sploh začelo. Zato sem začel iskati še ponudnike izposoje avtodomov v Španiji. Na začetku je šlo težko, saj se je izkazalo, da so ti ponudniki orientirani predvsem na lokalne najemnike, Špance. Zato sem s pomočjo Google Translate začel avtodom iskati v španščini. In šele takrat se je odprla ponudba!

Ker prvomajskih počitnic Španci ne jemljejo kot vrhunec sezone, se je nazadnje izkazalo, da kombinacija letala in najema avtodoma v Španiji ne bo nič dražja, kot pa najem avtodoma v Sloveniji. Letalske karte prek Ryan Aira, s stroški prevoza do letališča v Benetkah in poceni parkiriščem za en teden so skupaj namreč nanesli približno toliko, kot pa dodatni dnevi najema avtodoma, stroški goriva in cestnin do Španije in nazaj. Da ne omenjamo še časa... Tako je bila odločitev na koncu lahka: let Treviso - Valencia, najem avtodoma v Valenciji, nato pa krožna pot po Španiji, z vrnitvijo nazaj v Valencijo.

S ponudnikom avtodomov smo imeli res srečo. Pričakal nas je na letališču v Valenciji in nas brezplačno odpeljal do sedeža svojega podjetja (samo 15 minut od letališča). Tam smo dobili tri mesece star avtodom z močnim motorjem, tako da se mi je ob pogledu na naš dom za prihodnje dni kar nasmejalo. Ko so slišali, od kod prihajamo, so nam posteljnino in kuhinjsko opremo (posodo, pribor) dali zraven brezplačno, drugače pa to zaračunajo, saj večina najemnikov vse to pač prinese s sabo, ko pridejo z avtom prevzet avtodom. Po obveznem uvodnem tečaju uporabe se je naša španska dogodivščina lahko začela.

Iz Valencije smo se prvi dan z avtodomom peljali proti jugu ob obali. Prvi odmor smo naredili v obmorskem kraju Xabia oz. Javea.

Največ časa smo prvi dan preživeli v naravnem parku Penyal d'Ifac nad mestom Calp. Gre za fascinantno skalo nad morjem, kamor se povzpneš peš.

Zadostujejo lahki pohodni čevlji in malček kondicije, saj gre za pot, ki je lažja, kot pa vzpon na Jošt nad Kranjem ali pa recimo ljubljansko Šmarno goro.

Od tam pa te nagradi razgled na prelepo obalo in mesto Calp pod tvojimi nogami. Res vredno hoje, še posebej po tem, ko smo veliko ur že presedeli naprej v avtu od doma na letališče, potem na letalu, pa še v avtodomu. Hoja paše!

Ker se je ob spustu s skale v Calpu že delal mrak, smo v aplikaciji Park4Night poiskali najbližji predlog za prenočišče. Bil je res blizu - osamljeno parkirišče ob cesti s pogledom na skalo, ki smo jo maloprej obiskali. Super!

Aplikacija nam je dala dober predlog, noč je bila tiha in mirna, počutili smo se varne. Tako je Park4Night uspešno prestal prvi test in postal naša glavna aplikacija na poti po Španiji, saj smo vsak dan prav prek nje iskali mesto za naslednje prenočevanje.

Babji zob

Pomlad smo aprila 2018 iskali tudi tam, kjer pogled seže dlje. Babji zob je razgledna točka nad vasjo Kupljenik pri Bledu. Zdaj, ko vem, kaj gledam, se mi iz avta vsakič, ko se peljemo spodaj mimo, res zazdi kot en velik zob. Je pa to še en od mnogih vrhov, mimo katerih smo se dolga leta vozili, pa nikoli zagrizli vanj.

Pot ni preveč razgledna, je pa zato pogled z vrha toliko lepši.

V raju živimo, kar dokazuje tudi pogled z Babjega zoba!

Istrski maraton za začetnike

Istrski maraton je meni osebno najlepša tekaška prireditev v Sloveniji. Najbrž predvsem zato, ker poteka na Obali, kjer je že zaradi morja in zraka nam, Gorenjcem, vse takoj lepše. Lažje in lepše se diha ob morju...

Tisti, ki tečejo na čas, so na Istrskem maratonu pogosto slabe volje. Zaradi številnih klancev pač ne dosegajo tako dobrih rezultatov kot jih na teku po ljubljanskih ulicah. Jaz ne grem na čas, zato imam čas uživati v lepotah Istre. Tečem sicer počasi, a obenem letim na krilih super navijačev, ki jih je na Istrskem maratonu vedno veliko.

Letošnjega Istrskega maratona ne bom pozabil nikoli. Drugi Istrski maraton je bil zame nepozaben, ker je bil moj prvi tek na tej prireditvi, letošnji pa zato, ker sem prvič na Obali in drugič v življenju izbral najdaljšo, torej 42-kilometrsko preizkušnjo.

Užival sem od začetka do konca! Najprej zato, ker smo lahko tekli skozi Luko Koper. Vau, kakšna infrastruktura, kakšni žerjavi! Ko tečeš pod njimi, se šele zaveš, kako enormni stroji so to!

Užival sem tudi zato, ker mi je uspelo od začetka do konca držati svoj tempo. Nisem se pustil drugim tekačem, držal sem svoj ritem. Na začetku je to pomenilo, da so me vsi prehitevali, a ni bilo dolgo, ko sem že ujel enega, ki se je precenil. Prehiter tempo, ko te množica potegne naprej, je po mojem kar največja napaka, ki jo lahko narediš. Težko je gledati, ko te vsi prehitevajo, ampak ti pač nimaš njihovih mišic in kondicije, zato moraš teči po svoje. Le tako ostaneš na zabavni strani teka ...

Skratka, preživel sem in prišel na cilj z nasmeškom. Tam pri zadnjih sicer, ampak za Gorenjca to pomeni, da sem za isti denar lahko uporabljal progo dlje kot drugi :)

Aja, še tole - pri teku uporabljam majhen nahrbtnik, v katerem imam liter vode. To mi veliko bolj ustreza, saj lahko po majhnih požirkih pijem ves čas teka, kadarkoli mi paše. Drugače bi se moral ustavljati na vodnih postajah, kjer bi naenkrat popil preveč, čez dva kilometra pa že pogrešal še kak požirek.

Maroko za družine

Po enotedenskem potepanju po Maroku lahko zagotovim, da je ta čudovita dežela popolna destinacija za družinski "road trip". Zahvaljujoč Ryanairovim rednim povezavam iz Bergama pri Milanu je pot lahko zelo poceni (tudi samo 50 eur na osebo v obe smeri, če boste planirali dovolj vnaprej). Tako je Maroko najcenejša, najhitrejša in najbližja pot iz Evrope v povsem drugačen svet. Tako drugačen, da ga bodo tudi otroci na polno vpijali z vsemi čutili, uživali od jutra do večera in prišli domov resnično bogatejši za spoznanja, ki jim bodo skozi življenje zagotovo koristila.

Kratki logistični recept za družinsko potovanje v Maroko je takle:

1. Dovolj zgodaj rezerviraj letalske vozovnice za Ryanairove lete iz Bergama pri Milanu v Maroko. Priporočam maroški letališči v Marakešu in Fesu.

2. Da bo parkiranje smešno poceni, vnaprej rezerviraj parkirno mesto na enem od zasebnih parkirišč v bližini letališča. Tam pustiš svoje ključe (da lahko upravljalci s premikanjem vozil bolj izkoristijo parkirni prostor), s parkirišča na letališče pa vozi brezplačni kombi v lasti upravljalca parkirišča. Še več, poveš jim, kdaj se vrneš nazaj, in na letališču te bo ta kombi spet brezplačno čakal, da te odpelje nazaj k tvojemu avtomobilu. Parkirišča so 5 do 10 minut vožnje oddaljena od letališča.

3. Prvi stik z Marokom bo morda malo stresen, saj boš pač prvič v povsem drugi deželi. Zato si že doma prek interneta rezerviraj prevoz z letališča do tvojega hotela. Tak prevoz je poceni, namesto prepiranja s taksisti pa dobiš voznika, ki te na letališču čaka s tvojim imenom na listu papirja in te z dobrim avtom odpelje do hotela. Še več, naš voznik je samoiniciativno poklical v hotel in na križišču nas je že čakal zaposleni, ki nas je od avta pospremil do hotela. Čisti luksuz!

4. Da bo stresa čim manj, sproščenega užitka pa čim več, vsa prenočišča rezerviraj vnaprej. Mi smo jih prek strani booking.com in vse je bilo super. Zlata vredne so ocene prejšnjih gostov na bookingu in na trip advisorju. Tega se zavedajo tudi gostitelji, saj te pogosto prosijo, da bi jim namenil kako pohvalo na teh straneh. Da bi lahko rezerviral vsa prenočišča, pa si seveda pred tem sestavi plan tvojega potepanja, razdeljen po dnevih. Priporočam, da se izogibaš modernih mestnih predelov, saj so taki, kot v Evropi, torej nezanimivi.  Raje išče hotele v starih mestnih jedrih, najraje t.i. riade (hiše z odprtim dvoriščem na sredini). Njihov edini minus (in hkrati plus) je, da so v peš conah, zato boš moral vsakič od avta do hotela malo peš. A lokacija vedno odtehta teh nekaj korakov hoje.

5. Vnaprej si na internetu rezerviraj avto prek lokalne podružnice ene od svetovnih rent-a-car verig. Obvezno doplačaj za kasko zavarovanje. Ne rabiš luksuznega vozila, kakšna Dacia bo povsem dovolj. Razliko v denarju raje zapravi na tržnicah. Najem avta ni poceni, zato ga najemi samo za dni, ko ga res rabiš. Če boš recimo priletel v Marakeš, si en dan rezerviraj za peš oglede mesta in najemi avto šele naslednji dan zjutraj, tik pred začetkom potepanja po notranjosti dežele. Ker leti Ryanair na več letališč, si lahko pot skrajšaš tako, da priletiš npr. v Marakeš, vračaš pa se iz Fesa.

6. Ne izzivaj domačinov. Če se nočejo fotografirati, se opraviči in k njim ne usmerjaj fotoaparata. Če si dekle, ne nosi seksi oblačil, saj jim boš drugače dala misliti, da te lahko brez sramu potrepljajo po zadnjici. In to bodo tudi naredili … Klasična neoprijeta oblačila, majice z rokavi in brez dekolteja, pa boš imela ljubi mir. Če greš barantat, potem imej namen kupiti. Ne barantaj samo zaradi igre, saj jih s tem užališ. V večino mošej nemuslimani nimamo vstopa.

7. Policija je korektna. Sicer boš večkrat na dan naletel na njihove cestne zapore, a ko so zagledali, da smo v avtu turisti, so nas vedno spustili naprej brez kakršnegakoli preverjanja.

8. Kraljevski zajtrk v riadu, kraljevska topla večerja na ulici, sadje čez dan – nas je ta kombinacija varno, okusno in poceni prepeljala čez vse potovanje. Za umivanje sadja uporabljaj ustekleničeno vodo. Izogni se solati, ker je oprana z vodo iz vodovoda, na katero naši želodci niso najbolj navajeni.

9. Sprejmi drugačnost in uživaj v njej!

Takole na kratko o logistiki. Kje točno smo mi potovali, pa si oglej v mojih zapisih na blogu. Prvi zapis se začne tukaj … potem pa samo čisto spodaj povsem na koncu posameznega dneva klikni na »novejša objava«, da se prestaviš na naslednji dan naše poti. V tem krogu (iz Marakeša preko Atlasa in puščave v Fes) pot po naših izkušnjah vsekakor lahko zelo priporočim.

Privošči si Maroko!

Bohinjsko jezero v poznem objemu zime

Ko so se na morju ponekod že sprehajali brez jaken, je v bohinjskih koncih zima še vedno grizla. Zaradi nje tudi obiskovalcev v nedeljo ni bilo veliko, kar je svojevrstna lepota za Bohinj :) Uživanje v miru ...

Smučanje na avstrijskem Koroškem

Ker že vse življenje Krvavec gledam z domačega dvorišča, nikoli nisem razumel ljudi, ki so razlagali, kako hodijo na smučanje v tujino. Zakaj bi se vozil daleč, plačal še več, saj lahko isto počneš tudi skorajda na domačem pragu ...

Pa nas je skušnjava vseeno spravila v Avstrijo. Ulala, kako smo zijali in se čudili! Več prostora, širše proge, celo nekaj manj gneče kot doma! In to slabi dve uri vožnji od doma ...

Mi smo preizkusili in nam je bilo všeč: Obertauern, Katschberg in Speiereck.

Vsem tistim, ki ste tako kot jaz prisegali na izključno domača smučišča, zdaj toplo priporočam,da enkrat preizkusite tudi ponudbo sosedov... Meni ni bilo žal ...