torek, 31. december 2019

Torte


"Best of cukr" od Irene v letu 2019 ...











In posebno priznanje sinu, 17-letniku, ki je svetovni velemojster suflejev: 



Kranj gori!


Takole jutro je mojo Ireno pozdravilo na zadnji delovni dan v letu 2019. Kranj zna presenetiti!


torek, 3. december 2019

Pariz v objemu noči


Decembra sem imel srečo, da sem na službeni poti v Parizu spal le 15 minut hoje preč od Eifflovega stolpa. Ko je bilo obveznosti konec, nisem zdržal, pa so me noge odnesle pozdravit železno ikono Pariza. Vsakič znova me navduši! Pa čeprav še nikoli nisem bil na njem. In me niti ne mika, saj se mi zdi, da je pogled na Eifflov stolp najbrž lepši od pogleda z njega.






Četrt ure peš hoje od Eifflovega stolpa je pa "originalni" kip svobode. Saj veš, da so tistega, ki stoji v ZDA, Američanom podarili Francozi? Mimogrede, železno podkonstrukcijo za ameriški kip svobode je pripravil prav gospod Eiffel. V bistvu ne gre za kopijo in original, ampak večjo in manjšo verzijo istega kipa.


sobota, 12. oktober 2019

Storžič čez Psico


Kam vse me je, mene, ki imam strah pred višino, že gnala ljubezen do moje najdražje...


Najnovejša pot, po kateri sem sledil tisti, brez katere bi lezel samo na Jošta in Kriško goro, je bila pot na Storžič. Baje se ne spodobi lesti dvakrat po isti poti gor (pravi ona...), torej sva sledila oznakam za "zelo zahtevne" poti. Zakaj naravnost, če lahko naokrog, kajne? Na zgornji fotografiji je Psica tisti dolgi greben levo od Storžiča...


Vse se seveda začne v dolini. Tokrat z avtom mimo Preddvora in Bašlja v Povlje, od tam pa peš gor, najprej na planino Javornik, potem pa levo na Psico. Zelo primerno ime ...


Pot je napovedovala hojo po grebenu, ampak ta greben je v resnici množica malih gora, torej plezaš gor in dol, Storžič pa se ves čas vztrajno skriva nekje zadaj.


Pot res zahteva veliko zbranosti in previdnosti pri vsakem koraku, vendar pa obenem nagrajuje z zadovoljstvom vsakič, ko pogledaš nazaj na prehojeno pot.


Ni za psa, ni za majhne otroke, je pa za vsakogar, ki je malo spreten, že zna po hribih delati kaj več kot zgolj hoditi po utrjeni široki poti  in ima seveda tudi nekaj kondicije.


Psica je zahtevna, a obenem privlačna gostiteljica. Kdo bi si mislil, glede na ime ... 







nedelja, 6. oktober 2019

Gradiška Tura


Oktobra smo se na Gorenjskem že poslavljali od lepih vikendov v hribih. No, marsikje je bilo pa še luštno. Mi smo se šli spoznat s ferato na Gradiško Turo. Super plezalna pot, ki ob pravi opremi zagotavlja varno dozo adrenalina, super užitek in dogodivščino!

 
 
 
   

sobota, 21. september 2019

Kočna


Lepotice si zaslužijo spoštljiv in previden pristop, kajne? Tudi Kočna je taka. Da bi te sprejela na vrhu, te pričakuje pripravljenega in previdnega, ponižnega, z dobro opremo, predvsem pa zdravo pametjo. Zato sva se jo lotila jeseni, ko sva čez leto že nabrala kondicijo in izkušnje.


Te pa Kočna nagradi z razgledi. Ampak, zakaj za božjo voljo ti na vrhu za stanje na njej dovoli uporabiti sam tako majhno zaplato zemlje?! Tako mehkih kolen nisem imel še na nobenem vrhu do sedaj. Pet nas je bilo gor, in po mojem štirje preveč, da bi se jaz počutil varnega ...














sobota, 14. september 2019

S kolesom skozi istrske vasi nad Dragonjo


Ko je septembra na Gorenjskem postajalo že hladno, je bil izlet na Primorsko čista poezija. Tokrat s kolesi v prtljažniku zvestega Megana, odkrivat prelepe istrske vasi nad reko Dragonjo. Mir in tišina, komaj kakšen avto, toplo jesensko sonce in prijetni klanci, ki obljubljajo prijazne spuste. Lepa si, slovenska Obala!