četrtek, 1. november 2018

Istanbul: peti dan


V bližini Aya Sofyje je velika podzemna cisterna, kjer se z velikim finalom zaključi tudi Inferno Dana Browna. Torej obvezen postanek tudi za nas ...



Potem pa hop na smešno poceni ladjo, ki služi kot javni potniški promet.

Mi smo se s tako mestno ladjo odpeljali kar na drugo celino, v Azijo.  Le kje drugje lahko za drobiž odpluješ na drugo celino? Tudi to je Istanbul!





Mi smo na Azijska tla stopili v Uskudarju, delu Istanbula na anatolijski obali Bosporja. Čeprav na drugi celini, smo se počutili povsem enako kot prek na evropskem delu tega neverjetnega mesta.








"Zavetišče" za mestne potepuške mačke ...


Če smo se iz Evrope v Azijo odpravili z ladjo, smo se vrnili kar s podzemno železnico, katere predor so skopali pod Bosporjem.


Še enkrat smo obiskali ulico Istiklal in si odpočili v eni od slaščičarn visoko nad ulico. Čeprav je slaščičarna na najbolj slavni ulici v mestu, so bile cene čisto zmerne, žal pa so bile sladice podpovprečne ...



Ulica Istiklal
 Za večerjo smo imeli krompir ... No, kumpir, pravijo tam doli ...




Šli smo pogledat še, kakšna je kaj sreča mestnih ribičev na mostu Galata ...


   

Svetleča reč na sredi mostu je postaja mestnega vlaka...


.. in se skozi končno prazne ulice bazarja vrnili v hotel.




Težko mi je bilo zaspati, saj sem vedel, da se bom jutri zvečer spet znašel v domači postelji. Istanbul ima svoj čar. Ni za vsakogar, je pa za marsikoga. Jaz sem med njimi, nekako imam rad to mesto. In še bi se vrnil.