Balkan Tour (prvi dan): Leskovac, Skopje

Sredi junija se nas je druščina štirih prijateljev odpravila na tedensko turnejo po Balkanu. Na od doma najbolj oddaljeni točki smo se znašli na otoku Krf, časovno pa smo največ časa preživeli v Albaniji. 

S tem zapisom začenjam sestavljati spomine na našo pot, ki nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.  

Z ženo nama na tovrstnih "road tripih" najbolj ustreza prvi dan narediti najdaljšo razdaljo z avtom, ostale dni pa voziti manj in doživljati več. Sledeč tej strategiji smo tudi balkansko turnejo začeli z dolgo vožnjo prvi dan. Oblačno vreme, nobene vročine in prazne ceste so kar klicali k temu, da pridemo prvi dan čim dlje, in tako smo povsem nepričakovano z nočjo prispeli že kar v Skopje. 

Edini postanek na poti skozi Hrvaško in Srbijo smo naredili v Leskovcu. Tja so nas usmerili naši želodci. Kot veliki ljubitelji balkanskega žara pač nismo smeli zamuditi priložnosti, da končno enkrat leskovačke čevape okusimo v njihovi originalni izvedbi, v njihovem rojstnem kraju. 

Ocene na Googlovih zemljevidih so nas usmerile v gostilno Groš, in kot po navadi se je tudi tokrat sledenje tem ocenam izkazalo za pravo strategijo. Šest tisoč ljudi se pač ne more motiti ... 

V poznem popoldnevu smo komajda dobili prazno mizo. Kmalu se je izkazalo, da bi bil obisk Groša morda vreden celo samostojne poti z edinim ciljem jesti dobro srbsko hrano. Ja, lakota je najboljši kuhar, ampak vseeno - to so bili najboljši čevapčiči v mojem življenju. Pa vse drugo na krožnikih je prav tako sledilo poti odličnih okusov. Če imaš rad(-a) žar, obisk gostilne Groš zelo priporočam!

Prijetno siti smo potem v enem avtomobilskem skoku odpeljali še drugi del poti vse do glavnega mesta Severne Makedonije, kot moramo sedaj zahvaljujoč grškim zahtevam imenovati Makedonijo. Kljub relativno pozni uri smo si, naveličani dolgotrajnega sedenja v avtu, zaželeli daljšega sprehoda po nočnem Skopju. Hotel smo imeli tik ob čaršiji, zato smo sprehod začeli po praznih ulicah, ki se čez dan spremenijo v živahen bazar. 

Okolica nas je presenetila, saj smo dobili občutek, da smo nekje sredi Turčije, v kakem povsem muslimanskem mestu. 

Po dobri uri sprehajanja smo spoznali, da je Skopje razdeljeno na dva dela, ki ju razmejuje reka Vardar. Severno od reke, kjer smo spali tudi mi, je muslimanski del z bazarjem, južno od reke pa je Skopje, kakršnega smo pričakovali mi, z evropsko-balkanskim utripom in neštetimi spomeniki, ki se sicer zgledujejo pa mojstrih velikih civilizacij daljne preteklosti, vseeno pa so bili postavljeni v naših časih. 

Skopje premore kar nekaj impresivnih zgradb ...

... in celo londonske rdeče avtobuse!

Zgolj po naključju smo sredi južnega dela Skopja naleteli na izjemen nastop trubačev. 

Na podlago posnetkov najsodobnejših skladb iz balkanskih, evropskih in svetovnih glasbenih lestvic so dodali svoj glasen in impresiven nastop v živo, kjer so polni neverjetne energije spravili pokonci celotno ulico. Mimoidoči so hitro zaplesali in se pomešali med glasbenike. 

Skopje nas je prvi dan naše balkanske turneje pozdravilo na najbolj prijazen in topel način, zato smo se v hotel vrnili z dobrim občutkom, da nas na Balkanu čaka še marsikaj lepega. 

Srbija - Novi Sad

Novi Sad- super mesto! Če si v Beogradu, se obvezno zapelji še v Novi sad, se sprehodi skozi mesto in si privošči pogled na mesto z obzidja trdnjave. Tu se človek dobro počuti!

Srbija - Deliblatska puščava

Ko mi je prijatelj iz drugega dela naše popotniške ekipe predlagal, da se zapeljemo po srbski puščavi, sem najprej resno pomislil, kako hitro je človek po srbskem pivu lahko pijan. Po temeljitejši razlagi sem sprevidel svojo zmoto. Da, Srbija premore tudi svojo puščavo!

Naravni rezervat Deliblatska puščava je ena zadnjih in največjih peščenih ravnic v Panonski nižini. je ogromna, razprostira se na 35 tisoč hektarjih in je res redek naraven pojav. Skoznjo vodi makedamska cesta, prevozna za večino normalnih vozil, le s športnim avtom pozabite na prehod, saj boste kje nasedli.

Da je to res puščava, dokazuje dejstvo, da nas je tam 30. aprila kurilo kar 32 stopinj vročine.

Srbija - dežela, ki goji tradicijo

Srbija - raj za želodec ljubitelja mesa z žara

Srbija - Oplenac, zadnji dom Karađorđevićev

Topola je kraj, ki ga je Karađorđe Petrović izbral za središče od Turkov osvobojenega dela Srbije. S tem je Topola postala politično in administrativno središče Srbije, kar je še danes čutiti na vsakem koraku skozi to majhno mesto. 

Kljub temu pa je glavni razlog za obisk gozdnat hrib Oplenac nad Topolo. Na vrhu namreč stoji cerkev sv. Jurija, zadnji dom dinastije Karađorđević. Cerkev je izjemna, fantastična paša za oči, zato vredna poti. 

Srbija - človek se znajde!

Ljudje se znajdejo.

Celo tam, kjer sem bil prepričan, da brez nakupa ne gre, se da rešitev najti v domači delavnici:

Srbija - Avala

Avala je "gora", ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od Beograda. Na gosto je poraščena z gozdom, zato je priljubljena izletniška točka Beograjčanov. 

Za turiste je zagotovo glavni razlog za obisk Avalski televizijski stolp. Bil je najvišja zgradba v Jugoslaviji, danes pa ponuja ob lepem vremenu pogled daleč naokoli po Srbiji. Je srbski Eifflov stolp, le da je cena za vožnjo z dvigalom neprimerno bolj dosegljiva povprečnemu žepu. Če že nimamo denarja za "ajfla", smo si pa vsaj Avalo privoščili :)

Na Avali je tudi impozanten spomenik neznanemu junaku.  Po 1. svetovni vojni je lokalno prebivalstvo tu odkrilo večje število grobov srbskih vojakov, med njimi tudi grob nekega neznanega srbskega vojaka. Prebivalci okoliških vasi so temu vojaku leta 1922 postavili skromen spomenik, oblast pa ga je kasneje nadomestila z res opaznim spomenikom.

Srbija - sprehod po Beogradu

Beograd je fantastično mesto, še posebej med prvomajskimi počitnicami.

Toplo je, a ne prevroče.

Ljudje s smehom napolnijo ulice in parke, a gneče ni.

Hrana je odlična, a cenejša kot v Sloveniji.

Mesto ni obmorsko, a ima svojo super plažo.

Svet je precej drugačen kot doma, a je vseeno Beograd blizu doma.

Beograd je mesto, katerega vabilu se ne moreš upreti.