Male Benetke: Comacchio, Isola Albarella, Chioggia

Comacchio: male Benetke v vsej svoji lepoti.

Zadnji dan najinega jesenskega potepanja po Apuliji je bil posvečen poti domov. Da se res lep dopust ne bi končal prehitro, pa sva se ustavila v beneških koncih. Benetke so večini Slovencem že dobro znane, precej manj ljudi pa se odpravi obiskat "male Benetke" v Comacchio ali Chioggio. Pa sta obe mesti vredni obiska. Ponujata pravi stil beneških ulic ob kanalih, a brez gneče turistov, zato je tudi iskanje parkirišča preprosto.  

Comacchio je seveda veliko manjši od Benetk, a so ulice ob kanalih prav zato najbrž še lepše. 

Od obeh "malih Benetk" je bil meni osebno Comacchio najbolj všeč. Gre za majhno mesto, ulic ob kanalih ni veliko, so pa te zelo prijetne in meni zmagajo nad Benetkami. Morda tudi zato, ker sem se po več obiskih Benetk nekako tudi že "preobjedel". Slovenci imamo res srečo, da nam je ena od najbolj želenih svetovnih turističnih atrakcij tako blizu, da lahko Benetke obiščemo že znotraj enodnevnega izleta. 

Comacchio je bil ob najinem obisku dopoldan prijetno prazen, se je pa na ulicah že čutilo pripravljanje na večerno noč čarovnic, ko so se vsi lokali najbrž povsem napolnili. 

Na ulicah Comacchia je bilo videti veliko zanimivih skulptur, ki so napovedovale dolgo in naporno noč čarovnic. 

Sredi kanala so se za večno zastavile tudi ladje in čolni. 

Comacchio je dopoldan še zaspan, zato tudi strank še ni.

Dopoldanski mir se bo zvečer zagotovo umaknil glasnemu praznovanju noči čarovnic. 

Comacchio: začetek (ali pač konec) mestnega jedra.

Sredi dneva sva si zaželela še malo kolesarjenja. 

Aplikacija nama je namignila, da gre lepa krožna kolesarska pot po otoku Albarella južno od Benetk. Pa sva cilj vnesla v navigacijo, parkirala par kilometrov pred otokom in se odpravila na kolesarjenje. Uživala sva v miru in pogledih na lepe počitniške hišice ob vodi. 

Šele na pol poti, ko sem se naredil neumnega in ignoriral jezne klice varnostnice iz daljave, sva se zavedla, da gre za luksuzno počitniško naselje, ki sploh ni odprto za javnost ... Če bi vedel prej, ne bi upal sem. Pa sem vesel, da nisem vedel :)

Tik pred zadnjim direktnim skokom do doma sva se ustavila še v drugih "malih Benetkah", mestu Chioggia. 

Chioggia

Tako kot dopoldan v Comacchiu so naju tudi tu pričakale prijetne stare ulice ob kanalih, s pravim beneškim občutkom, a z manj gneče. 

Kosilo sva si privoščila na premium lokaciji, tik ob najbolj znanem mostu v Chioggii, in to po sprejemljivi cene ulične hrane :)

Chioggia: kosilo na premium lokaciji

V Chiogii sva dočakala še večer, nato pa naju je avto udobno v enem, 300-kilometrskem zamahu varno pripeljal nazaj do doma. In tako se je končala najina desetdnevna dogodivščina po Apuliji. Bila je polna prijetnih presenečenj, zato jo vsekakor lahko toplo priporočim!

Apulija (Apuglia): Alberobello, Locorotondo, Martina Franca, Monopoli

Alberobello

Današnji dan sva v Apuliji posvetila kolesarjenju. Kolo je res krasno prevozno sredstvo. Dovolj počasno, da ti ob poti ne uide nič zanimivega, dovolj hitro, da v enem dnevu vidiš veliko, in dovolj okretno, da se pripelješ v še tako staro in ozko mestno središče.  

Avto sva parkirala pod Alberobellom, "turistično pastjo", ki s svojimi slikovitimi hišami vsako leto privabi trume turistov z vsega sveta. Vsi pridejo sem pogledat znamenite hiše "trulli". Preproste, majhne in nenavadne s svojo pojavo res privlačijo poglede. 

Tako kot marsikaj drugega na tem svetu so tudi trulli taki, kot so, zaradi ljube davkarije. Ker so trulli zgrajeni na suho, brez uporabe malte, so imeli upravičeno status začasnih zgradb, ki se jih da hitro porušiti, in kot taki so bili oproščene davka. Oktobra je sprehod skozi vas prijeten, ker je turistov zelo malo. 

Po spoznavanju mestnih ulic sva si zaželela nekaj več odprte narave. Tako sva zajahala najina bicikla in se po prijetnih poteh med polji odpravila proti Locorotondu.

Locorotondo je eno od mest v "dolini Trulli", stoji na manjšem hribčku nad zeleno ravnino in - klasika - navduši s svojimi starimi mestnimi uličicami. Od Alberobella je oddaljen prijetnih 10 kilometrov bicikliranja. 

Od Locorotonda sledi sedem kilometrov poti do mesta Martina Franca:

Od tu sva se vrnila nazaj k avtu, parkiranem v Alberobellu. Naredila sva lep, 36 km dolg krog s 375 metri klancev:

Popoldan sva se z avtom odpeljala v slavni Monopoli. No, globalno najbrž ni tako zelo slaven, ampak mene spominja na meni najljubšo igro iz otroštva, ki ima enako ime. 

Mestna plaža pod obzidjem Monopolija. 

Tule pa je zapis naslednjega dneva najine dogodivščine ...