Od predora do predora, od Ljubelja do Karavank

Tole je bil pa res zanimiv dvodnevni pohod! Od predora na Ljubelju do Karavanškega predora. Pot sva pod noge ubrala na parkirišču mejnega prehoda na Ljubleju, torej tik pred "luknjo" predora. No, na drugem koncu nisva stopila do vhoda v Karavanški predor, sva pa stala točno nad njim!

Jedla in pila sva malo po kočah, veliko iz nahrbtnika. 

Spala sva pa ... Ne povem! Je bilo pa romantično, sredi ničesar, pod zvezdnatim nebom, v zavetju šotorskega krila in objemu spalne vreče. 

Sončni zahod, konec prvega dne.

Sončni vzhod, začetek drugega dne.

Drugi dan so noge že malo tarnale nad težo nahrbtnika, a je šlo. Tudi sonce naju je hitro pogrelo. 

In tako sva drugi dan popoldan prišla nad Karavanški predor. Takole sklonjen sem poslušal, če se kaj sliši promet iz "luknje". Ni se slišalo!

S kolesom čez Pokljuko

Lep nedeljski izlet je lahko tudi kolesarjenje po Pokljuki. 

Na kolesu metri bežijo ravno dovolj hitro, da te v poletni vročini prijeno hladi, obenem pa dovolj počasi, da se duša naužije lepot pokljuške narave. 

Za piko na i ti Martin Golob polepša ne samo nedeljo, ampak kar življenje s svojo mašo. 

Tegale frajerja smo pa zagledali ob bohinjskem jezeru, ko smo se šli po kolesarjenju še osvežit v jezero.

Kladivo in Veliki vrh

 
Na Kladivo in Veliki vrh sva šla iz planine Pungrat.

Pot ponuja res lepe razglede in tudi malček adrenalina. 

Planina Pungrat je tudi slikovita, še posebej, ko je gledaš z višine:

Sečoveljske soline

Obisk krajinskega parka Sečoveljske soline zelo priporočam! Tu sta si narava in človek podala roke. 

Človeški poseg tu ne deluje kot motilec, ampak kot prijeten, nemoteč dodatek, celo nadgradnja lepe narave. 

In ko enkrat spoznaš, kako tu pridelujejo sol, jo začneš uporabljati z več spoštovanja, kot pa prej. 

Gremo v Goriška Brda: Sveta Gora, Gonjače, Sabotin, Šmartno

Nedelja nam je podarila lep izlet v Goriška Brda. Kaj vse ponuja ta mali biserni del Slovenije! 

Najprej smo obiskali Sveto goro. 

Potem smo šli preverit razmere na razgledni stolp Gonjače.

Spomine na kruto vojno smo obujali v Parku miru na Sabotinu nad Sočo.

Naslednja postaja: Šmartno.

Naravni spomenik Krčnik je še en dokaz, da je narava najboljši arhitekt: 

Zvečer pa so nas pocrkljali zelo prijazni gospodarji na turistični kmetiji Breg. Na njihovi terasi smo pomahali dnevu v slovo. 

Struška

Struška je manjše pogorje med Stolom oz. Belščico ter Golico. Vrh te nagradi z lepim razgledom na avstrijsko Koroško, pa tudi sama pot je prav prijetna.