Tuba božički

Ko pride december, se učenci glasbene šole Kranj prelevijo v božičke. Ne vsi, samo tisti, ki igrajo na tubo. Torej so to čisto pravi tuba božički.

Vse je v redu

Sedim pred računalnikom. Nekje nad mano trije otroci mirno spijo. Vse je v redu.

Urejam fotografije, spomin se prek njih vrača na lepe izlete letošnje jeseni. Vse je v redu.

Zdravi smo, cenimo poštenost, prijaznost, spoštujemo zasebnost. Vse je v redu.

Imamo prijatelje, ki so najboljši na svetu. Vse je v redu.

Spremlja me glasba, ki hvali prijateljstvo.

Ja, res, vse je v redu.

Vsakdo mora imeti angelčka

Vsakdo mora imeti angelčka.

Otrok, stisnjen v tvoje naročje, je tvoj angelček. Ker je tako lep, tako popoln, da je lahko le angel.

Starš, ki je prezgodaj zapustil svet, je otrokov angelček. Ker starš vedno pazi na otroka. Kjerkoli že je.

Žena, ki jo ljubiš, je tvoj angelček, Ker ti je ob njej nebeško lepo.

Tvoja vest, ki živi v tebi, je tvoj angelček. Ker vedno pazi, da boš ostal Človek.

Vsakdo mora imeti angelčka. Ker vsakdo potrebuje nekoga, da ga varuje.

Abba CZ - Thank you for the music!

Pravkar se je končal nepozabni koncert skupine Abba CZ na Khislsteinu v Kranju. Fenomenalni so bili! Prava,100-odstotna Abba nas je ponesla v glasbena nebesa, in na koncu smo lahko vsi samo še vstali in nasmejani, presrečni zapeli skupaj s fantastičnimi Čehi: "Thank you for the music"!.

Abba je pač najboljša. Ko sem opazil najave, da prihajajo v Kranj češki imitatorji, sem takoj preveril na njihovi spletni strani www.abbacz.cz, kakšni so, in dobil sem občutek, da "ta pravi". Zato sem hitro kupil dve vstopnici, zame in za mojo hči, in potem nestrpno čakal nocojšnji večer.

Pričakovanje ni bilo zaman! Od začetka do konca so bili na odru pravi Abba, naredili so super  nastop, tako za oči, kot za ušesa, in to v našem malem Kranju!

Letno gledališče Khislstein je ena od najboljših investicij, kar se jih je kaj zgodilo v Kranju, in upam, da bo podobnih nastopov tu še veliko. Res paše malo "odklopiti" in spustiti glasbo v srce.

Samo ... lubi Slovenci, a res ne znamo iz svoje kože?! Kaj smo tako hudo smotani?! Kljub jasnim spodbudam z odra se osrednji del sedišč (razen naju s hčerjo v prvi vrsti) ni in ni spravil na noge. Dajte no, ljudje, nasmeh na obraz, pa hop pokonci! Saj smo na zabavi in nihče vas ne bo ugriznil, če boste začeli malo migati :)  No, poskočnost moje hlečke in mene ni ostala neopažena, in po kar nekaj prijaznih pogledih obeh pevk med koncertom naju je na koncu pričakal še VIP tretma:

Abba CZ, definitivno se še slišimo, če boste le še kdaj prišli v Slovenijo!

Glasba je osvojila Blejski otok

Učenci Glasbene šole Kranj so danes svoje male, velike in ogroooomne kovčke z inštrumenti s pletnami pritovorili na Blejski otok in tam večinoma azijskim turistom pripravili neizmerno presenečenje.

Glasba je prevzela otok in jezero ter nam prinesla veselje v srce. Venčki Beatlov in Abbe, pesmi Whitney Houston in številne druge priredbe za pihalni orkester so dan naredili najlepši na svetu.

Pesmi je spremljajo sonce, oblaki pa so melodije ponesle še povsod naokrog. Nazadnje je prišel poslušat še veter, kmalu za njim pa dež. Orkester je vztrajal in se predal šele, ko se je ulilo kot iz škafa...

Kranj je happy!

Bravo, Kranj!

Hrestač

Za novoletno darilo smo si v naši družini podarili ogled Hrestača, božične zgodbe v ljubljanski Operi. Res smo si iz tega naredili pravi praznik, ki smo ga nestrpno pričakovali že par dni prej.  Priprave smo začeli že takoj po kosilu. Vsi smo se zvrstili v kopalnici, pod tušem, si umili tudi lase, nato pa vsi smuknili v najboljša oblačila, kar smo jih izbrskali v omari.

 

V Ljubljani smo si najprej v Slonu privoščili kraljevske tortice in si s tem še bolj poudarili, da bo večer nekaj posebnega. Četrt ure pred šesto pa smo stali pred Opero. Že sama stavba zunaj je res nekaj posebnega in navduši oči in dušo. V sami dvorani smo bili pa sploh na vrhuncu odličnega razpoloženja.

In potem se je začel Hrestač. Balet. Kultura, kakršne ne maram. Še pred par meseci bi prisegel, da baleta ne bom šel nikoli gledat. Fantje v pajkicah, punce, ki vseskozi stopicljajo po prstih, ne, to ni zame ...

 

 

Ajajaj, kako sem se slabo poznal! Ojej, kako sem podcenjeval moč baleta! Takoj so me osvojili z zgodbo, glasbo in čudovitim plesom. Prizori, kakršna sta na zgornjih dveh slikah, sta bila čudovita zgodba romantičnosti in ljubezni, polna nalezljivih čustev.

 

In potem so prišli skupni prizori, kot so na spodnjih fotografijah. Polni neverjetne energije, spektakularne paše za oči.

 

 

Neverjetno število plesalk in plesalcev, pisanost raznolikih oblačil, pravljičnost božičnega vzdušja, vse to te objame in potegne v zgodbo.

 

 

Navdušili so me tudi otroci. Po mojem ne starejši od desetih let, pa že nastopajo na velikem odru Opere. Komaj so začeli obiskovati baletno šolo, že so se pridružili profesionalcem tam, kjer se ponavadi znajdeš šele po dooolgih letih šolanja. Bravo!

 

 

 

 

Bilo je naravnost odlično! Zato kot nekdanji antipropagandist za opero in balet sporočam vsem dvomljivcem: oglejte si opero Gorenjski slavček in balet Hrestač, pa se mi boste pridružili med ljubitelji opere in baleta. S tema predstavama preprosto ne morete zgrešiti.

 

P.S.
Izposojeni fotoaparat Canon G16 se je v Operi naravnost izkazal. Dovolj majhen, da gre v torbico, povsem neslišen in z odlično svetlobno jakostjo 1.8 mi je omogočil, da sem v temnem skritem kotu ene od lož za občinstvo in nastopajoče nemoteče ovekovečil fantazijo Hrestača še za vas.

 

Ko lučka v srcu razsvetli množico ljudi

Danes mi je srce vriskalo od sreče. Po neverjetnem naključju smo izvedeli za koncert zbora sv. Nikolaja iz Litije v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici. Zborovsko petje sicer ni ravno moja najbolj priljubljena glasbena zvrst, ampak vedno sem si želel slišati afroameriško duhovno glasbo. In doživel sem jo na najlepši možni način.

Presenečenja so se kar vrstila.

 

Najprej ljudje v cerkvi. Toliko mladih, nasmejanih obrazov, dobra volja je kar vibrirala v zraku, in bila je nalezljiva. Oh, kaj bi dal, da bi bilo te prijaznosti več! 

 

Nato zbor sv. Nikolaja. Kje, za božjo voljo, so v Litiji našli toliko odličnih pevcev?! Ko so njihove glasilke začele z delom, so naše duše zaplesale.

 

Nato dirigent Andre J. Thomas. Američan, neverjetno prijazen, topel človek, ki ni samo "mahal z rokami", ampak na iskren, spontan način povezoval celoten večer in mu dal čudovito, prijateljske topline polno rdečo nit.

 

Andre nam je povedal, da je odraščal sam z mamo, brez očeta. In mama mu je rekla: "Sin, v srcu nosiš luč. Te luči ti nihče ne more vzeti, nihče je ne more ugasniti, razen tebe. Neguj to luč, nosi jo s sabo, kamorkoli boš šel, in deli to luč z ljudmi, s katerimi boš". In res je Andre razsvetlil naša srca s svojo srčno svetlobo. Ko bi ta čudovita mama lahko kdaj sanjala, da bo njen sin dirigiral na največjih odrih sveta ...

 

Andre nam je povedal še nekaj, kar si bom skušal za večno vtisniti v srce. Če bi namreč vsi sledili zgolj temu nasvetu, bi bil svet čudovito lep: "Čeprav sem bil brez očeta, sem vseeno imel Očeta. Bog je moj oče, tako kot je oče vseh. Božjega sina nihče ne bo zmerjal, žalil, zlorabil, kajne? Mi vsi smo božji otroci, torej je napad na kateregakoli človeka napada na Božjega sina." Pa ni treba, da je človek veren, da bi sprejel take besede. Saj se da povedati tudi drugače: spoštuj vsakega človeka na tem svetu. Zakaj nam je to tako težko narediti?

 

Nocojšnji koncert je bil čudovit uvod v božično praznovanje. Upam, da bo ta toplina ostala v meni, Andrejeva luč v mojem srcu, in da bo življenje vsem ljudem postalo lepo. Amen!

 

 

 

Queeni nastopili v Kranju!

 

 

Če si hvaležen za majhne stvari in če se odločiš, da se boš imel fino, potem si navdušen nad marsičem. Tako sem bil danes navdušen jaz. Kranj je začel božično-novoletno slavje s koncertom slavnih Queenov! Brezplačno, na Glavnem trgu, samo za nas!

 

Bilo je čudovito, rock kraljev glasbe je odmeval po ulicah in navdušil staro in mlado. Ja, tudi mladina, ki se v času Queenov še ni rodila, je bila danes navdušena!

 

Iz celotnega koncepta je malce štrlel le kombi, s katerim so se Queeni pripeljali v Kranj - avto ni imel angleških registrskih tablic, ampak srbske ...

Dobrodelni Tuba Božički

 

Učenci tube iz Glasbene šole Kranj decembra svoje znanje po vrtcih, šolah in ulicah predstavljajo kot Tuba Božički. Že zelo zgodaj so se ti otroci začeli spoznavati tudi z dobrodelnostjo. Tako so svoje znanje in svoj čas danes podarili tradicionalnemu Teku Božičkov v Ljubljanskem Tivoliju in s tem pripomogli organizatorjem, da so na koncu zbrali več kot 4.000 eur za rdeče noske.  

 

 

Kljub mrazu, ko smo se starši že bali, da se bodo otrokom ustnice prilepile na hladne inštrumente, je nastop uspel.

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički na Brdu

Tuba Božički so razveseljevali kot "predskupina" koncerta Glasbene šole Kranj na Brdu pri Kranju.

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički

 

 

Tuba Božički so učenke in učenci Glasbene šole Kranj. Otroci, ki so si za inštrument izbrali tube, so se pod vodstvom odličnega učitelja spremenili v dobre može, ki so Kranju prinesli čudovito darilo - brezplačen koncert nad sotočjem Kokre in Save.

 

 

Pravzaprav tudi na videz zaspana mesta, kakršno je Kranj, čez vse leto pozornim spremljevalcem dogajanja ponudijo kar nekaj lepih in brezplačnih dogodkov, ki ti polepšajo dan in razveselijo srce.

 

Seveda pa so vedno v ozadju teh dogodkov čudoviti ljudje. Nesebični dobrotneži, ki zaradi ljubezni do svojega početja zmorejo podariti vsem mimoidočim nekaj lepega.

 

Tudi zima je v mestu lepa in tudi pozimi se da zunaj narediti marsikaj.

 

 

 

V Kranju po zraku plavajo note

Kranj resda premalokrat oživi,  a kadar se zgodi, je toliko lepše. Pravkar uživamo zahvaljujoč orkestru kranjske glasbene šole.  Kakšen lep zvok se razlega nad stičiščem Save in Kokre! Naj se zgodi še čim večkrat!

U2? Yeah, me too!

Med mojimi največjimi sanjami, ki jih s seboj po svetu nosim že od rojstva, je obisk velikega koncerta. Vedno, ko sem gledal posnetke po televiziji, sem se spraševal, kako to izgleda v živo. Kakšen je občutek sedeti na štadionu med 70.000 ljudmi? Ali sploh kaj vidiš na oder, koliko sploh slišiš?

Dolgo sem si želel, nikoli upal dati toliko denarja. Dokler nisem doživel reakcij sodelavcev, ki so šli v Zagreb poslušat U2. Takrat sem vedel, da moram doživeti prav U2. Pa sva z najdražjo žrtvovala kup evrov in šla v Muenchen.

Že na autobahnu sem zvedavo gledal druga vozila in se spraševal, kdo vse gre še na U2. No, na podzemni v neverjetni gneči, kjer je zmanjkovalo zraka in celo prostora za prosto gibanje prsnega koša, ni bilo nobenega dvoma več: vsi mi gremo na U2!

Štadion se je kljub množici ljudi hitro polnil in pričakovanje je naraščalo:

In nato smo zagledali Njih, prihajajoče na oder:

Mi je žal časa, denarja in izkušnje mojega prvega velikega koncerta? Kje pa! U2 so s svojim odrom - vesoljsko ladjo - najbrž postavili nov mejnik v šov biznisu. Verjamem, da je to koncert, na katerem bi uživali še gluhi, saj je bilo že vizualnih učinkov toliko, da si lahko užival. Če bi gledal na televiziji, bi rekel, da gre za trik, da današnja tehnologija vsega tega še ne zmore. Pa očitno zmore. Kakšen oder! Neverjetno, kako se je kot kameleon od skladbe do skladbe spreminjal.

Največje presenečenje sem doživel, ko se je ogromen zaslon nad odrom (na zgornji sliki ga vidiš še v enem kosu) nenadoma začel širiti in "pokati" ter se razdelil na ogromno manjših, še vedno delujočih zaslonov (spodnji dve sliki). Kakšna paša za oči!

Kasneje sem izvedel, da je eden izmed največjih oboževalcev, naš človek, Slovenec, med eno romantično pesmijo, ki so jo U2 v živo v vsej svoji zgodovini zaigrali samo parkrat, svojo punco prav tam, sredi štadiona, zaprosil za roko. Iiii, kako lepo!

Pri With or Withou You se je na vrhu stožca nad odrom zasvetila "disko kugla" z neverjetno močjo, saj je celoten Olympia Stadion, ki je res velik, osvetlila s čarobnimi zvezdicami. Poglej si video ...

Kaj pa U2? Kot vedno neverjetni. Kako lahko štirje fantje zgolj ob pomoči bobnov, kitare in bas kitare preglasijo in obnorijo 70.000-glavo množico? Ja, to znajo le U2. Carji so! Morda so kar sami najbolj opisali koncert: "Wau! So this is Wednesday night in Munich! Wau! The right place to be at the right time!"

In jaz sem bil tam!