Balkan Tour (peti dan): Krf

Po včerajšnjem ogledu Meteore smo zvečer naredili analizo dosedanje poti in presenečeno ugotovili, da kilometre in dogodivščine nabiramo hitreje kot načrtovano. Ker smo v prvih štirih dnevih naredili vse, kar smo mislili, da nam bo vzelo vsaj dobrih pet dni, nam je bil torej že proti koncu prvega tedna naše dvotedenske balkanske turneje podarjen en dodatni dan. In tako smo se povsem nenačrtovano odločili, da ostanemo še dva dni dlje v Grčiji in se s trajektom odpravimo raziskat otok Krf. 

Spet se je pokazalo, kako prav je, da izven turistične sezone apartmajev ne rezerviramo vnaprej, ampak se vsak dan sproti odločamo, kje bomo prespali. Tako smo ob odločitvi, da podaljšamo pot še na Krf, brez težav na Bookingu našli apartma v bližini pristanišča Igoumenitsa. Zjutraj smo med zajtrkom žal dobili sporočilo, da je jutranja vožnja odpovedana (najbrž zaradi nemirnega morja), zato smo bili na trajektu šele sredi dneva. Čeprav izven sezone se je zdaj, ko je bilo treba potnike iz dveh trajektov spraviti na enega, izkazalo, da bo to kar izziv. Namesto druge kave nam je tako kri po žilah pognala neverjetna podjetnost mornarjev, ki so se odločili na trajekt spraviti več vozil, kot pa bi si kdorkoli mislil, da je možno. Vsi smo bili parkirani na milimetre in kaj takega še nisem doživel. Vsi potniki smo morali iz avta prej, preden je zraven parkiral naslednji avto, saj je bilo od takrat naprej nemogoče odpreti vrata. 

Na Krfu smo se najprej odpravili obiskat samostan Vlacherna. 

Ta stoji na majcenem "mišjem" otočku, do katerega vodi ozek nasip. 

Na parkirišču pa je le polovica vozil od tistih, ki so prišli pogledat samostan. Drugi sem pridejo gledat avione. Parkirišče pred "mišjim" otokom je namreč znan "planespotting" kraj, saj se čisto blizu začenja pristajalna steza letališča in letala res pristajajo skorajda nad glavami ljudi.  

Popoldne smo nato preživeli v mestu Krf. Lahko bi ga prestavili tudi marsikam drugam ob morje. 

Krf je pač tipično turistično obmorsko mesto, s prijetnimi starimi mestnimi ulicami, številnimi trgovinami z bolj ali manj uporabnimi izdelki za turiste in restavracijami, kjer cena presega kakovost. Klasika, pač. Današnji zapis tako končujem z nekaj fotografijami s sprehoda po mestu Krf: 

Balkan Tour (četrti dan): Meteora

Od samostana sv. Nauma je tri ure in pol vožnje do Meteore, enega od najbolj znanih delov Grčije. Pa smo se zapeljali še tja. Ulala, kako zelo je bila pot vredna tega cilja!

Meteora je posejana z zanimivimi skalnatimi gmotami. Osamele klifne skale so za idealno zavetje pred napadalci spoznali asketski menihi, ki jim bivanje v nedostopnih stenah ni bilo odveč, kvečjemu celo všeč. Tam zgoraj je mir, tišina in varnost pred sovražniki. 

Do danes se je ohranilo šest samostanov, od teh so štirje namenjeni moškim in dva ženskam. Vsak samostan ima manj kot 10 prebivalcev, ki jih turist večinoma sploh ne opazi. 

Samostani so sedaj turistična atrakcija in so za razliko od podob s fotografij tudi preprosto dostopni (če odštejemo vzpenjanje po številnih stopnicah). 

Od spodaj navzgor delujejo samostani kut kup skale in zidov. Zato je presenečenje toliko večje, ko na vrhu zagledaš tudi nekaj vrtov in terase s prelepim razgledom.

V preteklosti je bilo drugače. Zaradi varnosti in želje po osamelosti si do nekaterih samostanov lahko prišel le tako, da si splezal v košaro, s katero so te dvignili v samostan,. Ko je košara visela na vrhu skale, je bil samostan nedostopen. 

Ker je Meteora danes na vrhu spiska turističnih znamenitosti, se sem splača priti zgodaj zjutraj, preden se iz hotelov privalijo avtobusi. Vsak samostan zahteva svojo vstopnino, cene so sprejemljive, ni pa nobene potrebe obiskati prav vsakega.

Naš pristop do Meteore se je logistično izkazal za verjetno najboljšega: dan prej prihod pozno zvečer v apartma (ali kamp) v bližini, naslednje jutro pa takoj po zajtrku na oglede in popoldan naprej na pot drugam.