nedelja, 27. junij 2010

V mesto je prišel cirkus


Tokrat nismo šli mi na pot iskat kaj zanimivega, saj je nekaj zanimivega prišlo kar k nam v mesto. Obiskal nas je cirkus Medrano. Pa smo si rekli, da je kljub nesramno zasoljeni ceni prav, da enkrat vstopimo tudi v svet cirkusa.
Zelo so mi bile všeč točke, v katerih so nastopali ljudje. Neverjetno, kaj vse zmore človeško telo v kombinaciji s spretnostjo in pogumom! V zgornji majhni krogli se je denimo hkrati vozilo kar pet motoristov!
Všeč mi je bilo tudi to, da so akrobacijam dodali bolj umetniške točke, ples in glasbo.
Kar pa mi nikakor ni bilo všeč, so bili nastopi živali. Te so se mi smilile. Naj ljudje nastopajo, saj dobijo v zameno denar. Živali pa dobijo v zameno majhen hlev, ki je vsak teden postavljen drugje. To pač ni življenje, kakršnega si zaslužijo živali.
Navdušen sem bil nad logistiko. Takle cirkus je pravo mesto v malem. En vlačilec je električna postaja, en vlačilec so sanitarije, veliko vlačilcev je predelanih v avtodome ... Po predstavi sem se ponoči še enkrat vrnil nazaj, zgolj zato, da sem jih lahko občudoval, kako hitro podirajo šotor in vse okoli njega. Uigrana ekipa, kjer nikomur ni bilo treba reči, kaj mora kdo narediti. Vsi so samo delali, tiho in hitro.

sobota, 26. junij 2010

Križna jama

To pa je dogodivščina!

Križna jama ni turistično sprehajališče, kakršno je Postojnska jama. Tu je vse še tako, kot v jami mora biti - črno kot v rogu. In s številnimi jezeri, po katerih se voziš s čolnom.

Brez vodiča vseeno ne bi naredil v jamo niti koraka ...

Grad Snežnik

Grad Snežnik je bil zame veliko, prijetno presenečenje. Popolnoma obnovljen, lep, ne prevelik, ne preveč bahav, prijeten, prijazen grad. Prvi grad, v katerem bi še jaz živel!








nedelja, 6. junij 2010

Trampolin

Trampolini so se razpasli povsod. Srečujem jih po gostilnah in na vrtovih prijateljev. Povsod sem vesel, če ga imajo, saj takrat otrokom nikoli ni dolgčas - vsi planejo na trampolin in tam tudi ostanejo. Zelo dolgo.

Od daleč zgledajo otroške vragolije na trampolinu zelo preproste. Pa sem poskusil še sam. Ojej! Sploh ni lahko! V par minutah sem bil utrujen, vrtelo se mi je, ob vsakem poskusu kakšne vragolije (obrata) pa sem trdo priletel na trampolin. Ja, tudi mehki, prožni trampolin je lahko trd ...

sobota, 5. junij 2010

Sveti Jakob nad Medvodami

Sveti Jakob je mladi družini prijazen razgledni hrib nad Medvodami. Mi smo se nanj odpravili šele ob petih popoldan, pa nismo bili prav nič prepozni. Ravno nasprotno. Izognili smo se najhujši vročini, na poti pa smo bili skoraj sami. Tako smo lahko uživali v miru in v čudovitih razgledih, ki jih je deležen popotnik, ko hodi proti vrhu.

Naše izhodišče je bil Topol, od koder je do vrha 45 minut. Na vrhu je cerkev, okrog nje pa lep razgled po Polhograjskem hribovju in delu Kamniških in Savinjskih Alp. Na levi smo gledali Kranj, na desni pa Ljubljano.

Hodili smo po nezahtevni, lagodni in varni sprehajalni poti, ki je kot nalašč za uvajanje otrok v hojo po hribih. Ves čas pa nas je spremljal rjavi kuža, navdušen nad našo Heli.