Balkan Tour (tretji dan): Biseri Ohridskega jezera

Ohrid ponuja poleg "turističnih pasti" mestnih ulic in trgovin z ohridskimi biseri tudi lepe sprehode po okoliški naravi. Mi smo si tako že pred zajtrkom privoščili daljši sprehod, kjer nas je navdušila tako zgodovina kot narava. 

Amfiteater z lepim pogledom na jezero so zgradili 200 let p.n.š.

Samuelova trdnjava je od daleč vidna zahvaljujoč impresivnemu obnovljenemu obzidju.

Arheološko najdišče s cerkvijo Plaošnik stoji na prelepi razgledni parceli nad jezerom. Verjamem, da so tukaj obiskovalci res lahko našli mir na zemlji. 

Najbolj slikovita, narejena za razglednice, je cerkev svetega Janeza v Kaneu. To je makedonska pravoslavna cerkev na pečini nad plažo Kaneo, ki se ponaša s prelepim pogledom na Ohridsko jezero, od centra mesta pa je oddaljena zgolj dobre četrt ure prijetne hoje. 

Od cerkve vodi v središče Ohrida lepa pešpot, deloma tudi po "pomolu" nad vodo. 

Po zajtrku v enem od lokalov v Ohridu smo se po cesti, ki pelje ob jezeru na jug, odpeljali do zaliva kosti ob Ohridskem jezeru. 

Kljub grozljivemu imenu ne gre za lokacijo snemanja kake grozljivke, ampak za tisti del obale, kjer so najdene kosti napovedale prisotnost človeka v pradavnini. 

Tako so leta 1977 začeli z izkopavanji in na globini od tri do pet metrov našli lesene ostanke. 

Sčasoma so lahko dobili dovolj jasno sliko, kaj se je tu dogajalo tisoč let pred našim štetjem. Na tej osnovi so zgradili repliko koliščarskega naselja, ki je vsekakor vredna obiska.

Z zalivom kosti pa Ohridsko jezero še ni zaključilo s svojimi biseri. Slabih 30 kilometrov južno od Ohrida stoji samostan svetega Nauma. 

Na osamljeni, prelepi lokaciji so menihi zgradili pravo oazo miru, kjer še danes, kljub turistom, lahko začutiš mir, ki zavlada za temi zidovi takoj, ko se za zunanjimi obiskovalci zaprejo vrata. 

Pravi biseri Ohrida niso tisti, ki jih kupiš v turističnih trgovinah, ampak narava in izjemne zgradbe, ki smo jih odkrili danes.

Balkan Tour (drugi dan): Mavrovo in Ohrid

Po dopoldanskem ogledu Skopja smo se odpeljali proti Ohridu, med potjo pa si ogledali še Mavrovo. 

Mavrovo je visokogorsko turistično središče v naravnem parku, z neprivlačnim akumulacijskim jezerom (nikjer nismo videli nobene lepe obale ali možnosti za kopanje) in smučiščem. Jezero je dolgo 10 in široko do 3 kilometre, obiskovalcu pa ne pokaže svojega umetnega nastanka, saj hidroelektrarna ni na koncu jezera, ampak je precej nižje, voda pa priteče iz jezera navzdol do elektrarne po 5 kilometrov dolgem kanalu s padcem 600 metrov. 

Za turiste v tranzitu je Mavrovo zanimivo zaradi potopljene cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je, tako kot še marsikaj drugega, vzelo akumulacijsko jezero. Res pa je ime zavajajoče. Cerkev namreč ni potopljena, ampak je pogosto njen večji del pod vodo - odvisno od količine vode v jezeru. V času našega obiska je bila gladina vode nizka, tako da smo se lahko po suhem sprehodili v notranjost cerkve. 

Zvečer smo prispeli v Ohrid. Mesto je res povsem turistično, z lepimi ulicami, številnimi trgovinami in nekaj restavracijami, vse pa je namenjeno enemu samemu cilju: nekaj prodati turistu. Tudi cene so povsem "evropske".

Glavni nakupovalni adut Ohrida so seveda ohridski biseri. Le dve družini naj bi imeli dovoljenje za proizvodnjo na izviren način, vsa ostala ponudba naj bi bila neuradna. Mi razlike med enimi in drugimi biseri nismo opazili. Pri vseh pa gre (in tega prodajalci ne skrivajo) za uvoz biserov iz Kitajske, ohridski pa postanejo zaradi lokalnega postopka nanašanja zadnjega sloja. 

Po nakupu nekaj biserov (niso tako dragi, kot se sliši), smo se še malo sprehodili po mestu, večji del ogledov pa prihranili za naslednji dan.

 

Balkan Tour (drugi dan): Skopje

Po včerajšnjem nočnem sprehodu po Skopju nas je zelo zanimalo, kakšno bo videti glavno mesto Severne Makedonije na ponedeljkov delovni dan. In res se ti predstavi klišejsko, saj drugače ne more biti: z neštetimi velikimi kipi, ki pa so precej novi.

Leta 2010 se je makedonska vlada odločila, da bo Skopje prenovila. V okviru tega projekta so naročili tudi postavitev številnih spomenikov, o katerih estetiki pa so mnenja močno deljena. Predvsem pa so številni domačini besni, češ da bi v tej relativno revni državi denar lahko porabili bolj pametno. 

Med spomeniki stoji tudi nekaj stavb, ki imajo videz tisočletja starih zgradb, čeprav so bile zgrajene v naših časih.

Daleč največ je pa res spomenikov:

Seveda pa ima Skopje tudi veliko predelov mesta, kjer ne prevladujejo spomeniki:

Skopje ponudi tudi kak pogled v preteklost:

Glavno mesto Makedonije je rojstno mesto matere Tereze. Njej v spomin stoji sredi mesta spominska hiša. 

Navduši glavna pokrita tržnica. Sadje in zelenjava v najlepši podobi, cene zelo ugodne, okusi pa odlični!

Preden smo se popoldan iz Skopja odpravili naprej proti Ohridu, smo si v starem mestnem jedru privoščili še okusno kosilo z žara. Balkanska kuhinja nam paše!