Madeira (peti dan): Nabiranje peškilometrov

Ponta São Lourenço.

Noč je bila tiha in mirna, zbudila sva se pa v raju, na skrajnem vzhodnem delu Madeire, torej na pravem mestu za sončni vzhod. Šotor sva pustila v divjem legalnem kampu in v mraku odšla proti najvišjemu vrhu tega rta. Seveda so se tudi tudi že nabirali ljudje. Kot kaže, je bila Madeira v času najinega obiska v top sezoni, spremljanje sončnih vzhodov pa obvezen del programa. 

Zanimivo, da je vzpon na oba vrhova, ki sva ju omenjala prej, precej lažji kot pa "sprehod" po rtu. Tu so poti manj izdelane, kmalu pa postane tudi zelo vroče. 

Puščica označuje najin kamp. 

Po vrnitvi v "kamp" sva pospravila šotor, se šla skopat v prijetno toplo morje in nato odpešačila poldrugo uro daleč nazaj do avta. 

Sonce je že tako žgalo, da sva si privoščila enormne količine Brise (portugalske pijače, podobne fanti) in Coca Cole,da sva dobila nazaj malo energije. 

Nato sva šla na en res super 10 km pohod (5 km v eno smer, po isti poti nazaj) po stezi, ki vodi direktno nad neverjetnimi klifi. Tudi tu je bilo turistov zelo veliko. 

Ko sva se vrnila k avtu, sva bila tako prešvicana (ponoči pa spet ne bova imela kopalnice), da sva šla v mestu Porto da Cruz še v mestni bazen. Vstopnine ni bilo, bazen je klasičen s ploščicami, polnijo ga pa valovi. Voda je zgledala umazana, potem je pa Irena opazila, da je to samo črna vulkanska mivka, ki jo valovi mečejo v bazen. Ob najinem obisku so bili valovi tako visoki in s tem že nevarni, da so v tistem delu bazena, ki je odprt proti morju, kopanje prepovedali. Najprej sva mislila, da nam reševalec za brez zveze teži, že minuto zatem pa je priletel tak val, da bi vse v tistem delu bazena zabil v tla. Ob enem valu je voda poplavila še vse površine okoli bazena, s tem pa tudi del najinih oblačil.

Porto Cruz: bazen, ki ga z morsko vodo polnijo naravne črpalke - izjemno visoki valovi. 

Prijetno osvežena po kopanju in občudovanju valov sva šla še na zadnji današnji pohod, 40-minutno grizenje kolen do Boca das Voltas, v najin zadnji divji uradni kamp. Ta leži na travnati planjavi ob gozdu z razgledom na morje. Tu sva spet sredi narave, prvič pa v kampu čisto sama. No, ena miška še leta naokoli :)

Boca das Voltas - prvič povsem sama sredi narave.

Dan prej sva šla na najvišji vrh Madeire ...

Jutri se smrdljivca vrneva v civilizacijo ...