sreda, 28. april 2010

Gunzburg

Gunzburg je prijetno, majhno nemško mesto v bližini Legolanda z velikim presenečenjem: kepica sladoleda stane 70 centov (v Kranju pa med 1,00 in 1,20 evra!). Namig: sprehod po mestnih ulicah je najprijetnejši po celodnevnem norenju v Legolandu.

Chiemsee

Tik ob avtocesti Salzburg - Muenchen je bavarsko morje Chiemsee. In na njem dva otoka, "moški" in "ženski". Mi smo obiskali "moški" otok, Herreninsel oziroma Herrenchiemsee, in tam obstali široko odprtih ust in očes.

Razlog za naše čudenje so bile še danes vidne posledice nenavadnega življenja bavarskega kralja Ludwika drugega. V svoji veliki (in neznansko dragi) ljubezni do bahavih nepremičnin je zgradil neverjetne zgradbe, kot je grad Neuschwanstein in grad Linderhof. Oba sta izredna dokaza bogastva, kjer ob sprehodu skozi sobane samo strmiš.

Ampak, dragi moji, pazite zdaj - omenjena gradova sta kljub vsemu svojemu bogastvu šele skupaj vredna toliko, kot njegova palača na moškem otoku na Chiemseeju. Ta je kopija versajske palače, med ogledom pa občuduješ tako neverjetne stvari, kot je zlata postelja. Še huje - palačo si je gospod kralj postavil kot poletno rezidenco, v kateri je nameraval preživeti do tri tedne na leto. Uspelo mu je samo enkrat, saj naslednjih počitnic ni več dočakal ...

Sam nikoli ne maram muzejev in vodenih ogledov. Ampak zgradbe kralja Ludwika, še posebej pa tale palača na Chiemseeju, to je pa obvezna postaja na poti vsake družine!

Fotografiranje je v palači prepovedano, si jo pa lahko lepo ogledate na njihovih spletnih straneh.

Salzburg

Salzburg, mesto, ki si ga želijo videti ljudje s celega sveta, in so zato pripravljeni plačati drage letalske karte, je za Gorenjce ob varčni vožnji oddaljen samo poltretjo uro.

Mesto ima dušo, zato se je vsakič znova prijetno sprehoditi po njegovih ulicah. Za poceni parkiranje zaviješ z avtoceste ob prvem izvozu za Salzburg, se pelješ mimo živalskega vrta proti centru in parkiraš za en evro na uro skorajda tik pod gradom. Od tam je samo še nekaj minut peš hoje do starega mestnega jedra.

Obvezna postojanka je Mozartova rojstna hiša,

še bolj pa kraji, kjer so bili snemani deli nepozabnega filma Moje pesmi moje sanje.



Legoland


Za vse, ki so ali želijo biti otroki. Šest ur vožnje iz Kranja, z lepim in cenovno ugodnim kampom, idealnim za avtodome in prikolice, in seveda z drago vstopnino, ki si jo s skrbno preučitvijo različnih možnosti lahko precej znižaš. Če mu dovoliš, ti Legoland za ves dan na obraz nariše nasmeh in v tebi spet zbudi razigranega otroka.


Za nadaljevanje zgodbe o našem potovanju po Nemčiji čisto spodaj levo klikni na gumb "Novejša objava".

sobota, 24. april 2010

Čemšeniška planina


Po obisku Arboretuma Volčji Potok smo premogli ravno še dovolj energije za osvojitev kakšnega bližnjega nižjega hriba. Družinski vodič (žena) je našel Čemšeniško planino, kjer še nismo bili nikoli. Do vrha vodi prijetna, varna in fizično ne preveč naporna pot. Zaradi oblačnega vremena pa smo bili na vrhu edini gostje. Nenavadno za sobotno popoldne. Prostora je dovolj za igro, kar nekaj je tudi igral, zato je Čemšeniška planina vsekakor "družini prijazen" cilj.

Dinozavri, ki niso poteptali tulipanov

Zgodilo se je seveda v Arboretumu Volčji Potok.
Zgolj rože za otroke nikoli niso dovolj močan magnet za obisk, ampak z dinozavri in upoštevajoč res odlično otroško igrišče, ki ga imajo, je dan tudi zanje postal zanimiv.


nedelja, 18. april 2010

Sladek spomin na prihodnost

Pomlad je končno zmogla toliko toplote in svetlobe, da se je drevje na našem vrtu začelo prebujati. Češnja s svojim prebujanjem vsak dan bolj jasno obuja spomin na lanski sladki pridelek in vzbuja pričakovanje, da bo takole lep pogled v krošnjo tudi letos. Kmalu ...

sobota, 17. april 2010

Pusti grad

Puščobe, ki straši iz imena našega današnjega cilja, na poti ne srečaš nikjer. Ravno nasprotno! Manj kot pet minut zatem, ko na avtocesti Kranj - Jesenice zapustiš avtocesto na izvozu za Radovljico, se znajdeš na čudoviti, tri ure dolgi, povsem lahkotni peš poti. Začneš s prečkanjem Save čez Fuxovo brv, ki v otrokih prebudi domišljijo.

Nato nadaljuješ po prijetni poti, večinoma skozi gozd, kjer otroci spet najdejo cel kup razlogov, da sprostijo svojo pustolovsko žilico.

Višinske razlike je na vsej poti le za sto metrov, zato ti sape nikjer ne zmanjka. Prav tako je dovolj tudi svežega zraka, miru in lepega razgleda na Radovljico.

Do Pustega gradu vodi krožna pot. Sicer lahko od Fuxove brvi ubereš bližnjico in opraviš izlet do gradu in nazaj v eni sami uri. A je lepota gozdne poti vredna daljšega sprehoda. Tako narediš ovinek po gozdni učni poti, in ob prihodu na Pusti grad sta za tabo že dve tretjini vse poti.


Pusti grad so okrog leta 1190 zgradili Ortenburžani na strateški legi nad Lancovim. Strateški legi danes izletniki pravimo drugače - fantastičen razgled! Sam grad je bil dolgo časa povsem pozabljen, pred nekaj leti pa so ga domačini spet iztrgali iz objema gostega grmovja.

O čudovitem razgledu in prijetni poti do njega se splača prepričati osebno!

torek, 13. april 2010

Koliko smo vredni

Tale ni moja, je pa lepa:

Bankovca za 20 evrov si želi vsakdo. Cenjen je tudi, če je zmečkan, pohojen, umazan, celo malo strgan. Ne glede na grde stvari, ki mu jih naredimo ljudje, je še vedno vreden svojih 20 evrov.

Tudi ljudje mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v umazaniji. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Pa vendar, ne glede na to, kaj se je zgodilo in kaj se bo zgodilo z nami, nikoli ne bomo izgubili svoje resnične vrednosti.

Umazani ali čisti, zmečkani ali urejeni, še vedno smo neprecenljivi za tiste ljudi, ki nas imajo radi.

Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar imamo ali koga poznamo, temveč od tega, kdo smo. To pa je nekaj, kar nam nihče ne more vzeti!