 |
| Boca das Voltas |
Lepo se je zbuditi sredi narave, v miru in tišini, ki ga surovo prekine grozljiv krik spoznanja, da je kampiranja po petih nočeh konec.
 |
| Canical |
Da v recepciji hotela zaradi preveč naravnih vonjav ne bi poklicali veterinarske inšpekcije , sva se šla najprej temeljito namočit na peščeno plažo v Canical. Zaradi velikih, a nedolžnih valov je bil tu cel žur. Staro in mlado, vsi smo postali otroci, ki smo skakali v valove, se jim pustili premetavati, smeha je bilo vsepovsod polno. Nazadnje sva kar celo dopoldne ostala tu. Ko so se ostanki prvinskega življenja v naravi z naju odtajali, sva jih odgnala še z brezplačnim tušem na plaži in se pogumno odpeljala v hotel. Zadnje dve noči bova očitno gospa in gospod :) V hotelu sva se uradno stuširala (z žajfo!) in odšla na ogled bananovih vrtov.
Madeirske banane jeva že ves teden. So bolj trdne, hrustljave in bolj rumene kot tiste iz naših trgovin. Boljše so. In zdaj razumeva, kako rastejo.
 |
| Kamor seže pogled, povsod banane. |
Potem sva si pa v obmorskem mestu Camara de Lobos privoščila še vrhunsko večerjo.
 |
| Camara de Lobos. |
Ribji brodet je bil izvrsten, prav tako zeleno vino, le za sladico je žal tokrat res tudi pri meni (najbrž prvič v zgodovini) zmanjkalo prostora. So nama dali brodeta za tri osebe. Natakar je to pojasnil: saj vem, da imamo velike porcije, ampak ni hujšega,kot če gre človek lačen iz gostilne.
 |
| Vrhunski ribji brodet. |
No, zdaj grem pa pod tuš in ležat v čisto pravo posteljo. Imam kar tremo pred civilizacijo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar