četrtek, 14. februar 2019

Zgodila se mi je magnetna stimulacija in jaz spet lahko tečem



Ko sem bil najstnik, sem z lahkoto cel dan preživel gnijoč v svoji sobi. Danes je drugače. Sedeti na kavču pred televizorjem je početje, ki je zanimivo samo v slabem vremenu, pa še to samo za največ dve uri. Potem je treba ven, na rekreacijo, ki zmehča živce, sprosti napetost, pa teoretično pomaga pri ohranjanju prave telesne kilaže. No, to slednje velja samo teoretično, saj mi po vsaki aktivnosti vedno uspe telesu vrniti več, kot pa je telo med vadbo pokurilo …

Gibanje mi vsako leto pomeni več. Na slab dan to pomeni vsaj 45 minut sprehoda s psom, na boljši dan pa rekreacija. Poleti kolo, tek in hribi, pozimi vsaj odbojka v dvorani. Vse v mejah varne, umirjene rekreacije, kjer niso pomembni dosežki, časi in točke, ampak zabava, sprostitev in užitek. Tudi zato se mi zdi gibanje povsem samoumevno. Ker je fino in tako rekoč brezplačno. Pa vendar svoboda gibanja ni samoumevna. To sem novembra spoznal tudi sam.

Večer odbojke se je začel tako kot vedno, s temeljitim vodenim ogrevanjem. Potem smo začeli z igro. Po slabe pol ure igranja sem ob mreži skočil v blok. Ob odrivu me je v levi nogi, v predelu meč, zagrabil krč.  Odkrevsljal sem na rob igrišča in rekel ostalim, naj nekaj časa igrajo brez mene, dokler mi krč ne popusti. Čudno mi je pa bilo, zakaj se mi vrti, zakaj mi postaja slabo? Tako močno me krč še ni zagrabil. Med tem sem se spomnil, da je ob mojem odrivu nekaj počilo. Počasi sem v zamegljenem stanju spoznal, da je takrat počilo v moji nogi. Uh, ob krču pa ponavadi ne poči…  Tole pa ni v redu.

Med tem mojim razmišljanjem se je ob meni že zbrala celotna ekipa in soigralka je ocenila, d a tole ni krč, saj sem v obraz popolnoma bel. Spremila me je do klopi, mi ukazala, naj ležem, pregledala in pretipala nogo in sklenila, da sem najbrž natrgal mišico. Ker »krč« še po pol ure ni minil, sem se začenjal strinjati z njo. Tako sem moral poklicati domov in zaprositi ženo, če me pride iskat in odpelje v bolnico. Med vožnjo je najdražja modro ugotovila, da se mi med likanjem to ne bi zgodilo …

V jeseniški bolnišnici (kjer so me sprejeli zelo prijazno in zelo profesionalno) so potrdili diagnozo: natrgana mišica. Edino zdravilo pa – čas. In bergle. Za dober mesec ali dva …



Dokler me niso doletele bergle, se nisem zavedal, kakšno darilo imamo s tem, ko smo lahko mobilni. Ko nas lahko noge nesejo, kamorkoli si glava zaželi. Naše noge so naša popolna svoboda in neodvisnost. Brez nog vse postane počasneje, predvsem pa težje dosegljivo. Da ne govorim o urah, ki se na kavču spremenijo v mučenje. Sem se tolažil, da bom končno pregledal vse filme, ki so se nabrali na dolgem seznamu želja. Pa sem po tretjem filmu že obupal. Ne morem, ne gre…

Tako mi ni preostalo drugega, kot da čakam, ne obremenjujem noge in upam, da bo mišica kmalu spet dovolila, da stopim na nogo. Med tem čakanjem pa se je zgodil telefonski klic iz nebes. No, ne ravno iz nebes, ampak iz Smledniške ceste 94 v Kranju. Tam je doma moj sodelavec Andrej. Ko sva govorila o poslu, sem mu omenil, da v naslednjih tednih ne bom mogel priti na kak sestanek, ker sem na berglah. Po opisu, kaj se mi je zgodilo, mi je takoj predlagal, naj se oglasim pri njih doma, kjer ima njegova življenjska sopotnica Tesla center in v njem »čudežno« napravo s ponosnim napisom Tesla. Pa tokrat ne gre za avto, ampak za belo, zelo drago škatlo, katere namen je izvajanje magnetne stimulacije mišic.

Moram priznati, da se na daleč izogibam vsega, kar ne spada pod uradni, javni zdravstveni sistem v Sloveniji. Ne hodim k zasebnim (zobo)zdravnikom, ne hodim v salone, ne k alternativcem. Zato bi tudi povabilu, naj preizkusim magnetno stimulacijo, gladko rekel ne, pa iz vljudnosti nisem upal. Ker je Andrej vztrajal, sem dovolil, da me lahko njegova partnerica Tina Ambrož, ki vodi salon, pokliče. Med pogovorom z njo sem se omehčal, saj mi je po opisu poškodbe takoj postregla strokovno definicijo poškodbe, ki je bila povsem enaka, kot na obrazcu kirurga. Nekaj pa gospa že ve, sem si mislil, in zato pristal, da pridem preizkusit, kaj zmore Tesla v njenih rokah.


Čeprav sem prišel na prvo terapijo precej prestrašen in zaskrbljen, je bila moja skrb povsem odveč. Magnetna stimulacija je neboleča, deluje pa celo skozi hlače. Preprosto sme ležal na mizi in pol ure poslušal enakomerno »ropotanje« naprave, ki je z magnetnim valovanjem stimulirala poškodovano mišico. Pravzaprav je bilo kar zabavno čutiti, kako mišica brez mojega vpliva dela, se premika in nekako sama sebe trenira. Kljub zanimivi izkušnji pa nisem upal obljubiti, da se bom vrnil in s terapijo nadaljeval. Me je vseeno skrbelo, kaj bo naslednji dan. Me bo naprava uničila, mi stanje poslabšala?



Drugi dan sem se zbudil brez kakšnih stranskih posledic terapije, enako tretji dan. To mi je dalo poguma in dogovoril sem se, da bom vsak drugi dan prihajal na magnetno stimulacijo. Vsega skupaj sem opravil 15 terapij, a že po osmem obisku sem bergle lahko vrgel stran in začel spet hoditi. Še danes ne morem pozabiti veselja, občutka svobode, ko sem spet stopil na svojo nogo. Začel sem seveda previdno in počasi, a vidno napredoval.

Že ob prvem obisku sem na nogo dobil tudi dva prekrižana kineziološka trakova. Do sedaj sem te trakove občudoval samo na tekaških prireditvah, kjer so nekateri z njimi delovali kot res vrhunski profesionalci. 



Meni je kineziološki trak dal dodatno samozavest pri samostojnejšem gibanju, saj sem imel bolj varen občutek, da ne bom še kaj dodatno poškodoval mišice. Trak je presenetljivo zdržal vsakič po cel teden, kljub vsakodnevnemu tuširanju. Izziv je bila le menjava, saj mi je ob vsakem snemanju obrabljenega traku uspelo doživete delčke izkušnje depilacije …



Ker nisem poškodoval obeh nog, da bi eni pri zdravljenju pomagal z magnetno stimulacijo, drugi pa ne, seveda nimam znanstveno dokazljivih argumentov, da mi je stimulacija pomagala. Vem pa, da so mi v bolnišnici napovedali dvomesečno okrevanje, jaz pa sem že tri dni, preden bi pretekel prvi mesec od poškodbe, že hodil brez bergel. Magnetna stimulacija pri tem vsekakor ni škodila!

Življenje je lepo. Še posebej, če lahko hodiš. Jaz sem se zdaj prijavil na Kraški in Istrski maraton. Ker lahko tečem. Koga briga rezultat!. Jaz lahko tečem, in zato bom tekel!



P.S.
Mišice si nisem natrgal nalašč in to pomeni, da ta objava ni bila načrtovana ali plačana.


sobota, 24. marec 2018

Maroko za družine


Po enotedenskem potepanju po Maroku lahko zagotovim, da je ta čudovita dežela popolna destinacija za družinski "road trip". Zahvaljujoč Ryanairovim rednim povezavam iz Bergama pri Milanu je pot lahko zelo poceni (tudi samo 50 eur na osebo v obe smeri, če boste planirali dovolj vnaprej). Tako je Maroko najcenejša, najhitrejša in najbližja pot iz Evrope v povsem drugačen svet. Tako drugačen, da ga bodo tudi otroci na polno vpijali z vsemi čutili, uživali od jutra do večera in prišli domov resnično bogatejši za spoznanja, ki jim bodo skozi življenje zagotovo koristila.

Kratki logistični recept za družinsko potovanje v Maroko je takle:

1. Dovolj zgodaj rezerviraj letalske vozovnice za Ryanairove lete iz Bergama pri Milanu v Maroko. Priporočam maroški letališči v Marakešu in Fesu.










2. Da bo parkiranje smešno poceni, vnaprej rezerviraj parkirno mesto na enem od zasebnih parkirišč v bližini letališča. Tam pustiš svoje ključe (da lahko upravljalci s premikanjem vozil bolj izkoristijo parkirni prostor), s parkirišča na letališče pa vozi brezplačni kombi v lasti upravljalca parkirišča. Še več, poveš jim, kdaj se vrneš nazaj, in na letališču te bo ta kombi spet brezplačno čakal, da te odpelje nazaj k tvojemu avtomobilu. Parkirišča so 5 do 10 minut vožnje oddaljena od letališča.


3. Prvi stik z Marokom bo morda malo stresen, saj boš pač prvič v povsem drugi deželi. Zato si že doma prek interneta rezerviraj prevoz z letališča do tvojega hotela. Tak prevoz je poceni, namesto prepiranja s taksisti pa dobiš voznika, ki te na letališču čaka s tvojim imenom na listu papirja in te z dobrim avtom odpelje do hotela. Še več, naš voznik je samoiniciativno poklical v hotel in na križišču nas je že čakal zaposleni, ki nas je od avta pospremil do hotela. Čisti luksuz!

4. Da bo stresa čim manj, sproščenega užitka pa čim več, vsa prenočišča rezerviraj vnaprej. Mi smo jih prek strani booking.com in vse je bilo super. Zlata vredne so ocene prejšnjih gostov na bookingu in na trip advisorju. Tega se zavedajo tudi gostitelji, saj te pogosto prosijo, da bi jim namenil kako pohvalo na teh straneh. Da bi lahko rezerviral vsa prenočišča, pa si seveda pred tem sestavi plan tvojega potepanja, razdeljen po dnevih. Priporočam, da se izogibaš modernih mestnih predelov, saj so taki, kot v Evropi, torej nezanimivi.  Raje išče hotele v starih mestnih jedrih, najraje t.i. riade (hiše z odprtim dvoriščem na sredini). Njihov edini minus (in hkrati plus) je, da so v peš conah, zato boš moral vsakič od avta do hotela malo peš. A lokacija vedno odtehta teh nekaj korakov hoje.


5. Vnaprej si na internetu rezerviraj avto prek lokalne podružnice ene od svetovnih rent-a-car verig. Obvezno doplačaj za kasko zavarovanje. Ne rabiš luksuznega vozila, kakšna Dacia bo povsem dovolj. Razliko v denarju raje zapravi na tržnicah. Najem avta ni poceni, zato ga najemi samo za dni, ko ga res rabiš. Če boš recimo priletel v Marakeš, si en dan rezerviraj za peš oglede mesta in najemi avto šele naslednji dan zjutraj, tik pred začetkom potepanja po notranjosti dežele. Ker leti Ryanair na več letališč, si lahko pot skrajšaš tako, da priletiš npr. v Marakeš, vračaš pa se iz Fesa.


6. Ne izzivaj domačinov. Če se nočejo fotografirati, se opraviči in k njim ne usmerjaj fotoaparata. Če si dekle, ne nosi seksi oblačil, saj jim boš drugače dala misliti, da te lahko brez sramu potrepljajo po zadnjici. In to bodo tudi naredili … Klasična neoprijeta oblačila, majice z rokavi in brez dekolteja, pa boš imela ljubi mir. Če greš barantat, potem imej namen kupiti. Ne barantaj samo zaradi igre, saj jih s tem užališ. V večino mošej nemuslimani nimamo vstopa.


7. Policija je korektna. Sicer boš večkrat na dan naletel na njihove cestne zapore, a ko so zagledali, da smo v avtu turisti, so nas vedno spustili naprej brez kakršnegakoli preverjanja.

8. Kraljevski zajtrk v riadu, kraljevska topla večerja na ulici, sadje čez dan – nas je ta kombinacija varno, okusno in poceni prepeljala čez vse potovanje. Za umivanje sadja uporabljaj ustekleničeno vodo. Izogni se solati, ker je oprana z vodo iz vodovoda, na katero naši želodci niso najbolj navajeni.



9. Sprejmi drugačnost in uživaj v njej!

Takole na kratko o logistiki. Kje točno smo mi potovali, pa si oglej v mojih zapisih na blogu. Prvi zapis se začne tukaj … potem pa samo čisto spodaj povsem na koncu posameznega dneva klikni na »novejša objava«, da se prestaviš na naslednji dan naše poti. V tem krogu (iz Marakeša preko Atlasa in puščave v Fes) pot po naših izkušnjah vsekakor lahko zelo priporočim.



Privošči si Maroko!




ponedeljek, 01. januar 2018

Ognjemet nad Kranjem


Letos sem prvič s fotoaparatom skušal ujeti silvestrski ognjemet nad Kranjem. Mesto ga že nekaj let nima več, vseeno pa se najde cel kup Kranjčanom, ki rade volje razveselijo vse ostale in pošljejo v novoletno nebo nekaj mavričnih barv.






nedelja, 31. december 2017

Silvestrska Dobrča


Ko sem bil še mladinec, sem imel na zadnji dan leta samo en cilj: silvestrsko noč. Tej sem posvetil vse. To pomeni, da sem v strahu, da ne bi zdržal dovolj dolgo v jutro, ves silvestrski dan predvsem počival.


Danes vem, da v dobri družbi človek zdrži dolgo v noč. In zato znam uživati tudi v čarobni silvestrski naravi. Na ta dan je namreč tudi zunaj v zraku nekaj čarobnega. Tako je bilo tudi na Dobrči, ki me je pozdravila pravljično bela (v dolini je okolje čisto jesensko ...). V koči so bili pa vsi že take volje, kot da bi se silvestrovanje že začelo. Super!






torek, 31. oktober 2017

Trupejevo in Maloško poldne


Iti gor na Poldne, kaj takega se mi pa še ni zgodilo! Biti nekje, ko je poldne, to gre, biti na Poldne, to mi je pa nekaj novega ...


Če prideš iz Kranja, potem v Gozd Martuljku z avtom zavij desno proti Srednjemu Vrhu in kmalu začni iskati primerno mesto za parkiranje. Pot bo namreč vedno bolj ozka, vedno bolj gozdna in vedno težje prevozna za nižje vozila. Z avtom se sicer da na silo priti vse do lovske koče, a po nepotrebnem tvegaš škodo na vozilu, da ne omenjam skrbi, kaj se bo zgodilo, če ti nasproti pride kak delovni stroj, saj prostora za izogibanje ni. Raje nadaljuj peš in uživaj v naravi, čeprav je ta prvi del poti precej dolgočasen ...


Ko prideš na čistino, se začne uživancija v razgledih. Razkriva se ti lepota tako Slovenije kot tudi Avstrije. Pot je sicer nezahtevna in primerna za marsikoga. Pazi le, da boš ves čas pozoren na orientacijo. Oznak ni prav veliko in nas je reševal topografski zemljevid, naložen na pametni telefon.  Take zemljevide zdaj ponuja tudi Planinska zveza Slovenije.
 





sobota, 07. oktober 2017

Slatnik in Možic


Iščeš dolg sprehod na svežem zraku, v objemu prelepe narave, nekje višje, a obenem ne previsoko in ne zahtevno? Morda družinski izlet, primeren tudi za manjše otroke? Potem sta Slatnik in Možic vsekakor vredna ene lepe sobote ali nedelje.


Z avtom se zapelji na začetek smučišča Soriška planina. Od tam sledi najprej vzpon, in ravno, ko boš začel čutiti klance, si že na grebenu, od koder potem pohajkuješ gor in dol po prijetni krožni poti.


Kako je tu spomladi, ne vem. Zagotovim pa lahko, da je jeseni pravljično!