nedelja, 21. september 2014

Samsung Tab 4

Osebno sem velik navdušenec nad sodobno tehnologijo. Ker so tudi avtomobili vedno bolj povezljivi,  se pametni telefoni in tablice, torej naprave, ki jih obožujem, vedno bolj selijo tudi v avtomobile. Prav zato se moram ta vikend po službeni dolžnosti ubadati s kar štirimi novimi tablicami Samsung Galaxy Tab 4, ki se znajo pogovarjati z najnovejšimi Renaulti.

Pogled na štiri povsem nove tablice  mi je polepšal konec tedna :) In ob tem lahko povem, da te tablice, ki sodijo v srednji razred in stanejo 300 evrov, povsem zadostujejo za veliko večino uporabnikov. Internet, novice, glasba in filmi, foto in video, vse deluje gladko in  kakovostno. Plačati več za večino ljudi nima več smisla.

sreda, 10. september 2014

Jackie


Film tedna je bil zame dolga leta sinonim za večer, ki ga ne želim preživeti pred TV sprejemnikom. Vsaj ne gledajoč prvi program nacionalke. Pa sem z leti dozorel (ne, nisem rekel, da sem se postaral!) in začel ceniti filme z vsebino. In tu se mi zdi, da sedi na nacionalki nekdo, ki se res spozna na filme, saj v izboru Filma tedna skoraj ne doživiš slabega večera.

Tudi tokat je bilo tako. Končno en nizozemski film, kar je že zaradi jezika, ki ga nismo vajeni,  luštno poslušati, potem pa še tako nepredvidljiva zgodba, kjer te konec res preseneti. Film je lahkoten in te spravi v posteljo z nasmeškom na obrazu. Če ga še nisi gledal, ti ga vsekakor priporočam!


sreda, 03. september 2014

Danski film Lov (Jagten)


TV Slovenija je spet naredila presežek s filmom tedna. Tokrat so nam ponudili dansko dramo Lov, kjer otrok vzgojitelja obtoži spolnega nadlegovanja. Že vse od začetka filma veš, da je vzgojitelj nedolžen, in skupaj z njim trpiš skozi mučno zgodbo, ko je tako rekoč od vseh križan, pribit na križ, brez možnosti, da bi se branil. 

Film je res hud. Izredno težak, zamorjen, ampak obenem eden najboljših. Kako hudo dobro posneto! Trpel sem z glavnim likom Lucasom od začetka do konca, pa še dve uri ponoči …

Vsekakor vredno ogleda, čeprav te film ne bo nasmejal, ampak spustil v tvoje misli kar nekaj teže. 


ponedeljek, 01. september 2014

Misha Defonseca: Preživela z volkovi


Deževen dopust je imel eno dobro plat: čas za branje knjig. Ko sem se sprehajal skozi čudovito mestno knjižnico v Kranju, sem na polici zagledal knjigo z zanimivim naslovom "Preživela z volkovi". Zagrabil sem jo, jo odprl, in nisem zmogel nehati.

Ni bilo ravno lahkotno poletno branje, še manj zabavno, a obenem vseeno zelo dobro. Gre za presunljivo zgodbo o majhni židovski deklici, ki je pred krutim nacizmom zbežala v gozd. Prehodila je na stotine kilometrov, prečkala več državnih mej, se soočala s krutostjo človeka in poštenostjo živali. Spoznala je, da je človek zloben, žival pač nikoli. Doživela je krute stvari, ki so jo zaznamovale za vse življenje.

Knjiga ni v večerno zabavo, je pa vsekakor nekaj, kar ti da misliti in ti pomaga, da si hvaležen za življenje, kakršnega imaš. Zato sem jo priporočil v branje tudi svoji najdražji. Njej se je zgodilo enako - ko je začela brati, ni mogla nehati. Ampak, nekaj jo je grizlo. Zgodba je namreč skorajda neverjetna. "Ko je nekaj skoraj nemogoče, da bi bilo res, je najbrž tudi res nemogoče", si je rekla, in šla malo guglat. Na koncu je našla šokantno novico, da je letos ameriško sodišče avtorico kaznovalo z 22 milijoni dolarjev kazni, ki jo mora vrniti založniku, ker je vsebina knjige - zlagana!

Prav "nategnjenega"  se zdaj počutim. Verjel sem ji, se vživel v njeno zgodbo, sočustvoval, zdaj pa berem, da je bil vse le "šov" v boju za čim višjo naklado. Pa tako zelo sem si želel to knjigo priporočiti tudi tebi ...

ponedeljek, 25. avgust 2014

Lucy


Danes mi je zapasal kino. Spored kranjskega Cineplexxa mi je na zaslonu telefona prikazal naslov "Lucy, znanstvena fantastika". Žanr, pri katerem me ni treba prepričevati, da bi film pogledal :)

Pa sem šel, pričakujoč film brez vsebine, a z ogromno posebnih efektov, ki zažarijo šele na velikem platnu kino dvorane. In res je bilo tako. Fantazija z veliko domišljije in posebni efekti, ki so delali svojo zgodbo sveta znotraj naših teles. Veliko pa je tudi streljanja in pretepanja - toliko, kot da bi gledal Švarcija, Staloneja, Vandameja in ostale Plačance. Pa vendar je bilo "med vrsticami" še nekaj več. In bolj ko je šel film proti koncu, bolj sem spoznaval, da mi hoče nekaj povedati. Nekaj o Življenju.

"Pišuka, a je bil tole slučajno evropski film, ki za razliko od ameriških zna dati tudi vsebino?" Tako sem se spraševal na poti domov. Ko sem šel nato končno le preverit, kaj sem res gledal, sem opazil, da je bil režiser Luc Besson, Francoz, ki je sicer ameriškemu filmu dal tudi nekaj vsebine, o kateri zdaj razmišljam.

"Life was given to us a billion years ago. Now you know what to do with it." Tako se film konča. In zato zdajle sedim doma, premišljujem o sporočilih filma, ki šele sedaj prihajajo za mano, in se sprašujem, če znam delati prav s tem, kar mi je bilo dano. 

Več citatov iz filma najdeš tukaj ..., tale mi je pa najboljši, a ga razumeš le, če pogledaš film: 

"Time is the only true unit of measure, it gives proof to the existence of matter, without time, we don’t exist". 


sobota, 16. avgust 2014

Lahko noč, Izola!




Prince of Venice


Ti ime Prince of Venice kaj pove? Leta 1989 so ga zgradili v Avstraliji za slovenskega naročnika in ta, po mojem mnenju takrat čudež pomorske tehnike, je s slovensko zastavo ponosno povezoval našo obalo z Benetkami.  Sam sebi sem se takrat zdel hud frajer, da živim v državi, pod katere zastavo pluje tako huda ladja.


V kasnejših letih je žal, tako kot vsa dobra podjetja in blagovne znamke, tudi tega katamarana doletela usoda menjave lastnikov, tudi držav, in na "princa" sem počasi pozabil. Danes pa sem ga v Izoli spet zagledal. In vsi lepi občutki iz mladosti so se spet vrnili. Ladja mi je še vedno "kul". Žal se pa z njo še nikoli nisem peljal. A verjamem, da v poltretji uri, kot potrebuje do Benetk, resnično zleti čez morsko gladino.