Urejam slike v računalniku in si na iTunesu ob tem vrtim pesmi Jana Plestenjaka z zadnjega albuma "Klasika". Boža, tako zelo boža ta glasba! Pesmi so znane, a nekako preoblečene, drugače izvedene, in jih zato slišim prvič. Dobre so zdaj še boljše! In veš, moj dragi bralec, Jan je ful fajn človek. Sem ga imel priložnost osebno spoznati, se z njim pogovarjati. Preprost, pošten in prijazen je. Dober človek je.
Bodi gola:
Zabodla si globoko
in me rezala kot kruh,
zabodla si globoko v srce.
In pila si ljubezen,
kot da vino voda je,
pila si ljubezen najino.
Vzemi me
in posuši me kot veter z morja,
vzemi me za slovo.
Čaraj me,
ker tako ne zna nobena druga,
čaraj me, lažje bo.
Bila sva dva oblaka,
ki letela sta brez kril,
letela sta oblaka v isto smer.
Zdaj padajo na zemljo
solze s tistega neba,
ker padava na zemljo dol midva.
Vzemi me,
preden greš in strgaš moje sanje,
vzemi me za slovo.
Pusti me,
staro srajco in okus poljuba,
pusti mi, lažje bo.
Pred dvema tednoma smo imeli med otroki enega smučarja in dva "kr neki", viseča na smučarskih vajetih. Danes, po štirih dnevih Krvavca in dveh dnevih Bodentala pa imamo tri smučarje. 
S tole objavo želim izreči javno zahvalo Alenki Godec. Dobil sem namreč njen CD »So najlepše pesmi že napisane«.
Moja Irena je super! Občudujem njen trud, vložen v rojstne dneve najinih angelčkov. Tokrat je bila na vrsti Živa, 4. rojstni dan. Priprave na izdelavo torte so se začele tako, da sta Živa in Irena brskali po internetu, dokler ni Živa rekla: "Tole torto bi mela". Da bo roza, smo itak vedeli že dolgo ... Ker mora biti vse roza. Potem je sledilo delo, veliko dela. In na koncu super torta, ki je Živi v očkah prižgala zvezdice :)
Danes se je zgodilo nekaj izrednega. Z Ireno sva iz službe prišla brez otrok, ker jih je mama peljala na sladoled. Jaz te enourne priložnosti ne bi znal izkoristiti, pa imam k sreči ob sebi Pametnejšo. Ta se je takoj začela preoblačiti in mi samo rekla: "Tečt greva!" Prvič letos skupaj, drugič ali tretjič v življenju skupaj ...
