Urejam slike v računalniku in si na iTunesu ob tem vrtim pesmi Jana Plestenjaka z zadnjega albuma "Klasika". Boža, tako zelo boža ta glasba! Pesmi so znane, a nekako preoblečene, drugače izvedene, in jih zato slišim prvič. Dobre so zdaj še boljše! In veš, moj dragi bralec, Jan je ful fajn človek. Sem ga imel priložnost osebno spoznati, se z njim pogovarjati. Preprost, pošten in prijazen je. Dober človek je.
Bodi gola:
Zabodla si globoko
in me rezala kot kruh,
zabodla si globoko v srce.
In pila si ljubezen,
kot da vino voda je,
pila si ljubezen najino.
Vzemi me
in posuši me kot veter z morja,
vzemi me za slovo.
Čaraj me,
ker tako ne zna nobena druga,
čaraj me, lažje bo.
Bila sva dva oblaka,
ki letela sta brez kril,
letela sta oblaka v isto smer.
Zdaj padajo na zemljo
solze s tistega neba,
ker padava na zemljo dol midva.
Vzemi me,
preden greš in strgaš moje sanje,
vzemi me za slovo.
Pusti me,
staro srajco in okus poljuba,
pusti mi, lažje bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar