Dobrodelni Tuba Božički

 

Učenci tube iz Glasbene šole Kranj decembra svoje znanje po vrtcih, šolah in ulicah predstavljajo kot Tuba Božički. Že zelo zgodaj so se ti otroci začeli spoznavati tudi z dobrodelnostjo. Tako so svoje znanje in svoj čas danes podarili tradicionalnemu Teku Božičkov v Ljubljanskem Tivoliju in s tem pripomogli organizatorjem, da so na koncu zbrali več kot 4.000 eur za rdeče noske.  

 

 

Kljub mrazu, ko smo se starši že bali, da se bodo otrokom ustnice prilepile na hladne inštrumente, je nastop uspel.

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički na Brdu

Tuba Božički so razveseljevali kot "predskupina" koncerta Glasbene šole Kranj na Brdu pri Kranju.

 

 

 

 

 

 

Tuba Božički

 

 

Tuba Božički so učenke in učenci Glasbene šole Kranj. Otroci, ki so si za inštrument izbrali tube, so se pod vodstvom odličnega učitelja spremenili v dobre može, ki so Kranju prinesli čudovito darilo - brezplačen koncert nad sotočjem Kokre in Save.

 

 

Pravzaprav tudi na videz zaspana mesta, kakršno je Kranj, čez vse leto pozornim spremljevalcem dogajanja ponudijo kar nekaj lepih in brezplačnih dogodkov, ki ti polepšajo dan in razveselijo srce.

 

Seveda pa so vedno v ozadju teh dogodkov čudoviti ljudje. Nesebični dobrotneži, ki zaradi ljubezni do svojega početja zmorejo podariti vsem mimoidočim nekaj lepega.

 

Tudi zima je v mestu lepa in tudi pozimi se da zunaj narediti marsikaj.

 

 

 

Torta za Dašo

Terenska vožnja

Danes so mi inštruktorji terenske vožnje na Vranskem pokazali, kaj zmore Dacia Duster, cenovno najbolj dostopen cestni terenec, ki zmore presenetljivo veliko tudi izven cest. Zdaj vem, da taki terenci v večini primerov zmorejo veliko več, kot pa si upa njihov voznik. 

 

Zanimivo je, kako bi jaz na terenu vozil ravno obratno, kot pa so me učili inštruktorji. Pravilna vožnja po terenu je umirjena, počasna, vseskozi v prvi prestavi, brez pritiskanja na pedal za plin ali pa z le majhnim pritiskanjem. Ko plin v strahu pred strmino pohodiš, gume zakopljejo in avto se ustavi. Za te nasvete sem našim trem inštruktorjem zelo hvaležen.

 

Posebej zanimiva je vožnja po vodi. Tam imajo gume še manj oprijema in zavijanje z volanom nima prav veliko učinka. Tam bolj kot usmerjaš upaš, da bo avto sam našel pravo pot ven.

Ključne so seveda tudi prave gume. Zimske, z grobim profilom, da ima avto s čim zagrabiti v tla. In potem zmore avto daleč. Dlje, kot bi upal jaz.

 

KockeFest

Pravi navdušenci nad Lego kockami niso vsakdanji povprečneži. So večinoma prijazni, miroljubni ljudje z nedolžnim, a dragim konjičkom - zbirajo Lego kocke in iz njih sestavljajo prava mesta. Vsako leto lahko nekaj njihovih kreacij jeseni en vikend vidimo razstavljene na Osnovni šoli Koseze. Razstavo pripravlja Kocke klub. 

Letos so me predvsem navdušili z vodovodnim stolpom iz Kranja. Odlično so ga zadeli:  

 

Les Baux-de-Provence

Službena pot me je z letalom odpeljala odpeljala na jug Francije, v Marseille, od tam pa na dogodek v Les Baux-de-Provence, mesto v slikoviti francoski Provansi.

Mesto je napol zgrajeno in napol vkopano v  gorovje Alpilles, graščaki in meščani pa so od tu zvrha gledali na Provanso.

 

Ob ogledu mesta smo videli le štiri od skupaj 22 prebivalcev, ki še vztrajajo v tem nekdaj zelo živahnem mestu. Lepo se je bilo v kratkem odmoru med službenemi dogodki sprehoditi po ozkih kamnitih uličicah, čeprav nas je provansalska varianta burje pošteno premrazila.

Na koncu mi je en od domačinov na moje vprašanje odgovoril, da je nakup hiše v tem opustelem mestu sicer cenovno ugoden, da pa si ne predstavlja, kako bi nov prebivalec tega mesta tu preživel poletje. Domneval sem, da misli na kakšno hudo vročino, v resnici pa je mislil na poletno gnečo. "Kakšno gnečo", sem se spraševal ob pogledu na prazne ulice. Pa mi je domačin pojasnil, da je mesto drugi najbolj obiskan turistični kraj v Provansi, tako da so ulice poleti nabito polne tujcev.

Na srečo se nam je Les Baux-de-Provence predstavil v veliko mirnejši podobi. Če mi bo kdaj uspelo kot turistu priti v Provanso, bo pa očitno boljše pot planirati jeseni.

Na srečo se nam je Les Baux-de-Provence predstavil v veliko mirnejši podobi. Če mi bo kdaj uspelo kot turistu priti v Provanso, bo pa očitno boljše pot planirati jeseni.