Balkan Tour (drugi dan): Mavrovo in Ohrid

Po dopoldanskem ogledu Skopja smo se odpeljali proti Ohridu, med potjo pa si ogledali še Mavrovo. 

Mavrovo je visokogorsko turistično središče v naravnem parku, z neprivlačnim akumulacijskim jezerom (nikjer nismo videli nobene lepe obale ali možnosti za kopanje) in smučiščem. Jezero je dolgo 10 in široko do 3 kilometre, obiskovalcu pa ne pokaže svojega umetnega nastanka, saj hidroelektrarna ni na koncu jezera, ampak je precej nižje, voda pa priteče iz jezera navzdol do elektrarne po 5 kilometrov dolgem kanalu s padcem 600 metrov. 

Za turiste v tranzitu je Mavrovo zanimivo zaradi potopljene cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je, tako kot še marsikaj drugega, vzelo akumulacijsko jezero. Res pa je ime zavajajoče. Cerkev namreč ni potopljena, ampak je pogosto njen večji del pod vodo - odvisno od količine vode v jezeru. V času našega obiska je bila gladina vode nizka, tako da smo se lahko po suhem sprehodili v notranjost cerkve. 

Zvečer smo prispeli v Ohrid. Mesto je res povsem turistično, z lepimi ulicami, številnimi trgovinami in nekaj restavracijami, vse pa je namenjeno enemu samemu cilju: nekaj prodati turistu. Tudi cene so povsem "evropske".

Glavni nakupovalni adut Ohrida so seveda ohridski biseri. Le dve družini naj bi imeli dovoljenje za proizvodnjo na izviren način, vsa ostala ponudba naj bi bila neuradna. Mi razlike med enimi in drugimi biseri nismo opazili. Pri vseh pa gre (in tega prodajalci ne skrivajo) za uvoz biserov iz Kitajske, ohridski pa postanejo zaradi lokalnega postopka nanašanja zadnjega sloja. 

Po nakupu nekaj biserov (niso tako dragi, kot se sliši), smo se še malo sprehodili po mestu, večji del ogledov pa prihranili za naslednji dan.