Jajce

Zaradi žalostnega dogodka v družini smo na pot odšli nepričakovano pozno. Smo pa vsaj lahko odšli - zahvaljujoč nesebični pomoči ožje družine.

Popoldan, po kosilu, smo se torej zbasali v avto. Prijetno prazen je bil, v prtljažniku napolnjen samo do police, saj v nasprotju z našim tradicionalnim načinom potovanja tokrat nismo imeli s seboj opreme za kampiranje, ampak kreditno kartico za hotele. Na Balkanu si tak luksuz z najinima plačama še lahko privoščiva :)

Prek Novega mesta in Zagreba smo v Bosno in Hercegovino prišli prek Banja Luke, glavnega mesta Republike Srbske. Tu smo se spoznali s prvo posebnostjo BiH - dvodržavnostjo. Državna meja je ena sama, ko pa si enkrat v BiH, se nekaj časa voziš po Republiki Srbski, nekaj časa pa po federalnem ozemlju. Kakšnih hudih razlik iz avta ne opaziš, bolj jih občutiš v obcestnih barih. Tam, kjer prevladujejo Hrvati, ponujajo samo hrvaško pivo. Tam, kjer strežejo Bosanci, piješ Sarajevsko, tam, kjer so glavni Srbi, pa seveda srbsko pivo ...

Mimo Banja Luke vidiš takole, za Bosno in Hercegovino nestandardno široko cesto:

Pot do Sarajeva, ki je bil naš končni cilj prvega dne potovanja, je možna prek Banja Luke ali prek Slavonskega Broda. Prek Banja Luke je vožnja časovno zahtevnejša, vendar te pelje mimo Jajca, ki sem si ga vsekakor želel ogledati. Pa sem bil potem tudi nad samo potjo navdušen, saj je veliko bolj slikovita kot pot čez Slavonski Brod. Naša pot nas je namreč vodila po soteski, ki jo je izdolbla reka Vrbas in naredila fantastične poglede naokrog. Cesta je dolgo časa potekala spodaj v soteski, tik ob reki, najbolj pa nas je navdušila, ko se je nenadoma dvignila in nas popeljala na vrh soteske, kjer smo na obcestnem počivališču ostrmeli nad pogledom navzdol:

Samo Jajce na nas ni naredilo kakšnega večjega vtisa. V redu mesto, katerega zidovi dokazujejo dolgo zgodovino, a nič drugega. Najbolj znani del Jajca so seveda slapovi, ki jih vidite na vrhu te objave, in se nahajajo točno tam, kjer se združita reki Pliva in Vrbas.

V Jajcu smo jedli najcenejši sladoled, od kar imamo evro - za kepico so računali samo 25 centov! Povsod drugje po BiH in Črni gori so za kepico hoteli 50 centov, kar je še vedno samo pol slovenske cene. Aja, ko smo že pri denarju - v BiH imajo marke, a jih ne potrebuješ, saj lahko povsod vse plačaš tudi z evri. Ena marka velja pol evra, zato tudi preračunavanje ni težko. Sladoled smo kupili takoj ob vstopu v mesto in se potem lizajoč sprehodili skozenj:

Jajce je bilo tudi prva postaja na naši poti, saj smo do sme peljali brez enega samega postanka. Torej je bilo Jajce naš prvi stik z BiH. Glede na to, kje smo parkirali, je najbrž razumljivo, zakaj se je otrokom v grlu naredil težak cmok:

Je bilo pa parkirišče zastonj in le dve minuti pešačenja oddaljeno od centra mesta :)

Iz Jajca smo se odpeljali naprej in po vožnji brez prestanka ob 22:30 našli naš hotel v Sarajevu. Zanimalo nas je samo še nekaj: postelja!