Siena, kraljica zastav

Tvegali smo in si kljub odločitvi, da zaradi treh majhnih otrok ne obiščemo več kot enega mesta na dan, po San Gimignanu privoščili še večerni obisk Siene. In kmalu hvalili srečo, da nas je pripeljala to nedeljo zvečer še sem. Vstopili smo v praznik. Vse se je začelo na nekem trgu, kjer so se pod cerkvenimi dostojanstveniki zbirali ljudje.

Med množico zbirajočih so izstopali živopisani možaki z zastavami in bobni, ki so se sproščeno pomenkovali. Zaradi njih smo se usedli na stopnice pod duhovnikom in čakali, kaj se bo zgodilo.

Kmalu po 18. uri se je začelo. Nešteto živobarvnih skupin z bobnarji in zastavonošami je začelo ob bučnem bobnanju hoditi po mestnih ulicah. Čisto na koncu so šli še omenjeni duhovniki in nune ter nepregledna množica meščanov. Kam vsi gredo? Bobnanje je odmevalo po ozkih ulicah in nas spravljalo skoraj v trans.

Vse poti so množico vodile na osrednji trg. Tam je imel častni sedež kardinal v na daleč razpoznavni rdeči obleki. Pred njim so bili zvrščeni vsi rodovi vojske, policija, gasilci itd.

Na robu trga smo opazili mikaven bar "Il Palio".

Palio je ime dirke s konji brez sedel, ki poteka vsako leto 2. julija in 16. avgusta na krožni progi, ki jo posebej za ta namen postavijo na osrednjem trg, prav tam, kjer smo bili priče omenjeni proslavi. In iz tega bara je pogled na dirko zagotovo dober. Ter nesramno drag ...

Tudi po ozkih ulicah smo še naprej srečevali bobnarje in zastavonoše. Kakšno vzdušje! Živa je v ritmu kar malo zaplesala ...


V eni od stranskih ulic smo si privoščili najboljše - pizzo! En evro za kos. Mljaski, mljaski!

Vmes, ko sem fotografiral, sta mi fanta odvezala in zapletla vezalke.

Dogajalo se je. Nad pričakovanji. Siena, prijazna si bila do nas. Lahko noč!