Večerni sprehod skozi vas je pokazal dovolj, da me je zamikalo prvič preizkusiti fotografsko pravilo, da so slike najlepše zgodaj zjutraj. Tako sem prvič in zadnjič na italijanskem dopustu nastavil budilko in se v miru zgodnjega jutra še enkrat odpravil po poti, preizkušeni že pozno zvečer. Srce je kmalu zaigralo in premagalo godrnjača v meni, ki ni hotel iz udobne postelje naše gajbice. Pogled je bil vreden bujenja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar