Kriška gora (1.471 m)

Danes smo se odločili, da je že skrajni čas, da preizkusimo spanje v gorah. Prvič jaz, prvič Irena, prvič otroci. Zato smo, da ne bo preveč neznano, izbrali zelo znani kraj, Kriško goro, daleč naokrog znano po fantastičnem razgledu. Velikokrat sem že bil tam, velikokrat skoraj jokal nad razgledom, nikoli pa še nisem tam zgoraj doživel sončnega vzhoda ali zahoda, nikoli še nisem videl Kranja ponoči. In po vsem tem sem hrepenel, zato je sončna, jasna sobota postala idealna za uresničitev te želje. In tako smo šli.

Vse, kar nas je pet potrebovalo za eno noč, smo uspeli stlačiti v en velik nahrbtnik. Pot na vrh je strma, a za pametnega človeka varna. In lepa. Tako lepa, da so otroci skorajda pozabili na napore in v dveh urah smo z Gozda že prilezli na vrh. Tam smo ujeli sončni zahod in fantastični razgled na nočni Kranj.

Zadnji planinci so se počasi odpravili proti dolini in na vrhu smo ostali samo še mi, oskrbnica, in še en par s prijateljico. Kako smo po okusni domači večerji (žganci) debelo pogledali, ko smo že čez eno uro odkrili, da se vsi pišemo enako. Soimenjaki na isti gori sredi noči! Vsekakor priložnost za dobro, dolgo debato. Nato pa prvič spanje v planinski koči. Otroci so uživali!

Z otroki v gore prespat? Toplo priporočam!

Gasa party

Imamo dva neverjetna, požrtvovalna, nesebična in izredno družabna soseda. V njuni najlepši luči smo ju spoznali lani, ko smo v začetku novembra dobili na dom nepodpisano vabilo na Gasa Party 2007 - prvo zabavo naše ulice, da se malo spoznamo. Na vabilu je pisalo samo, da se dobimo na cesti pred hišo na sredini naše ulice. In smo šli, radovedni, nevedni.

Tam sta nas pričakala ta dva soseda, oborožena z žari, hladilniki, polnimi pijače ter mizami, polnimi hrane in slaščič. In smo ugotovili, da se sosedje sploh ne poznamo. Ter potem neznansko uživali v medsebojnem spoznavanju.

Minilo je leto in glej, spet smo našli v nabiralnikih vabilo na drugo Gasa party, tokrat z letnico 2008. Danes se je zgodila in sliki sta še sveži, da se kar kadi z njiju. Spet na ulici pred hišo na sredini ulice, tokrat s še boljšo udeležbo. In smo se spet spoznavali, pa noro zabavali. Pravzaprav se še vedno zabavajo. Prav zdajle, ko tole pišem, se zunaj smejijo.

Hvala vam vsem, ki ste se trudili in požrtvovalno, na račun svojega dragocenega časa in svojega težko prisluženega denarja, podarili nam, sosedom, največ, kar lahko daste - samega sebe v svoji najlepši podobi.

Sosedje, carji ste!

Piknik

Danes zvečer mraz preganjamo kar zunaj,ob tabornem ognju. Zraven pečemo krompir in hrenovke. Tale zapis pa prvič ustvarjam kar na moji Nokii E 51. Z njo sem slikal, v njej napisal tale email in ga poslal na moj blog. Besedilo zagotovo vidite, upam, da sliko tudi. Je pa slika seveda slaba, telefon pač ni moj Canon, pa še noč je bila.

P.S. Zdaj sem za računalnikom. Ko sem objavo preveril na spletu, sem opazil, da se je besedilo prelamljalo prevečkrat, objava pa se je objavila kar trikrat. Obe napaki sem odpravil prek računalnika. Torej tole pripravljanje zapisov prek mobilnega telefona vseeno še ni enako dobro, kot če sediš pred računalnikom.

--
Sent from Gmail for mobile mobile.google.com

Spomin na prihodnost

Pride večer, kot je današnji. Ko se mi ne zljubi delati nič. In ker mi je škoda časa delati nič, se lotim nečesa drugega. Tokrat urejanja slik. Z njimi privre na dan množica spominov. Tudi spominov na prihodnost. Slike iz preteklosti namreč zbujajo ideje za prihodnost, za naslednje počitnice, za pomlad in poletje.

Takole so me letos junija ujeli na raftu na hrvaški Cetini. Jaz sedim spredaj z rdečo čelado. In ta slika me je nocoj popeljala v naslednje poletje, kjer bi bilo prav lepo ponoviti kaj takega. Obvezno seveda v družbi dobrih ljudi.

Kraljestvo tort

Ta vikend smo praznovali 6. rojstni dan našega srednjega zaklada. Najdražja se je spet izkazala kot izvrstna kuharica, kar pa sploh ni nobeno presenečenje več. Nenazadnje, saj zato sem se pa poročil z njo ...

V petek je spekla torto za sošolce - sladko muco:

V nedeljo pa je prišla na vrsto ena njegovih igrač. Igralna konzola Gameboy se je spremenila v okusen "Jakoboy":

Kostanjev piknik

Danes dopoldan je oblačnost obljubljala bolj žalostno nedeljo, a je popoldan sonce le zmagalo in nas zvabilo na naš prvi letošnji kostanjev piknik. Ta je vedno sestavljen iz treh delov:


Prvi del - nabiranje kostanja:




Drugi del - peka kostanja na štedilniku stare mame:




Tretji del: uživanje ob jedi:

Oktoberfest

Oktoberfest. Dogodek, s katerim živi celoten Muenchen od konca septembra do prve sobote v oktobru. Letos si je Oktoberfest samo prva dva dneva ogledalo kar 900.000 ljudi! Poanta je seveda v velikih šotorih z glasbo, kjer moraš mizo rezervirati vsaj 6 mesecev pred dogodkom. Tam se potem zabavaš s prijatelji, poješ in plešeš, predvsem pa piješ pivo. Najmanjša enota je en liter, letos baje po ceni dobrih 8 evrov.

Na Oktoberfestu je veliko narodnih noš. Nič nenavadnega. Bolj nenavadno pa je, da so v narodnih nošah vse te tedne številni ljudje tudi v samem centru mesta, celo v službah. Res, Muenchenčani živijo s tem praznikom.

Zanimiv mi je bil tudi alkoholni vidik slavja. Navajen sem situacij pri nas, kjer je on nažgan, ona pa ob njem trezna in nejevoljna. Samo mora biti trezna, ker mora voziti avto. No, v Muenchnu gredo vsi peš ali s podzemno, zato skrbi ni. In tako so pijani vsi in pri zaljubljenih parih ne veš, kdo bolj podpira koga - ona njega ali on njo ... Jaz sem moral voziti avto še daleč proti domu, zato sem se podprl samo z oktoberfestovsko varianto hot doga, dolgo pol metra:

Največje presenečenje pa je bil zabaviščni park. Računal sem, da je na Oktoberfestu ob šotorih morda še kakšen vrtiljak, znašel pa sem se v zabaviščnem parku, ki obsega skoraj pol Gardalanda. Noro. In seveda idealno, da zapraviš veliko preveč denarja. Torej Oktoberfest ni samo za vinjene odrasle, ampak tudi za zabave željne otroke.

Zanimivo, kajne? In če vas je zamikalo - bencin, predornine in cestnine iz Kranja do Muenchna in nazaj vas bodo stale okrog 130 evrov, pivo stane, kot rečeno, okrog 8 evrov za liter, velika polmetrska klobasa v štruci 5 evrov, za obisk zabaviščnega parka pa limita navzgor skoraj ni. Najcenejši so bili avtomobilčki - ena vožnja 2 evra na osebo. Ko ima družina 5 članov, stroški prehitro narastejo ...