
V soboto zvečer sem si ogledal zadnje dejanje letošnjega festivala Carniola v Kranju - nastop skupina Konga Vibes iz Afrike, iz Malavija, če se ne motim. Fantje so k nam prinesli tradicionalne afriške pesmi, aranžirane v sodobnem pridihu električnih kitar, sintesajzerja, bobnov. Peli so v svojem jeziku, a vsakič razložili, o čem so peli.
Njihove pesmi govorijo o aidsu, revščini, alkolholu, pa o tem, kako je treba spoštovati svoje starše in kako je treba skrbeti za svojo družino. Pojejo o tem, kar se dogaja okoli njih. In, presenetljivo, pojejo v veselim ritmih in z nasmeškom na obrazu. Ker kljub vsemu pomanjkanju in drugim bolečinam vedno znova verjamejo, da bodo preživeli.
Mi pojemo o ljubezenskih težavah, osvajanju, zabavi. In med odmorom nastopajočih ob kozarcu piva modrujemo, kako bi bilo lahko lepše. Čeprav živimo v razmerah, ki bi jih pevci z Malavija opisali kot rajske.
Kdo je zdaj srečen?
Njihove pesmi govorijo o aidsu, revščini, alkolholu, pa o tem, kako je treba spoštovati svoje starše in kako je treba skrbeti za svojo družino. Pojejo o tem, kar se dogaja okoli njih. In, presenetljivo, pojejo v veselim ritmih in z nasmeškom na obrazu. Ker kljub vsemu pomanjkanju in drugim bolečinam vedno znova verjamejo, da bodo preživeli.
Mi pojemo o ljubezenskih težavah, osvajanju, zabavi. In med odmorom nastopajočih ob kozarcu piva modrujemo, kako bi bilo lahko lepše. Čeprav živimo v razmerah, ki bi jih pevci z Malavija opisali kot rajske.
Kdo je zdaj srečen?



Všeč so nam bila igrala:
Všeč so nam bile makete svetovnih zgradb, narejene iz lego kock:
Nemci so mojstri dolgih besed. Neuschwannstein ni izjema. Preberite naglas petkrat, in to tekoče, če zmorete :) Res pa skriva ta beseda v sebi čudovit, pravljični grad. Kot bi ga vzel iz pravljice. V Nemčiji, blizu avstrijske meje, v kičastem gričevnatem okolju, nad še bolj kičastim jezerom, si je dal nekdo postaviti pravljični grad. Bil je malo trčen, zapravil je celo goro denarja ubogih Nemcev, da se mi danes ne moremo nehati čuditi lepoti gradu. Res, kot bi grad vzel iz pravljice ...
... potem pa so se opogumili in se začeli z našimi otroki kar slikati. Kar naenkrat smo bili večja znamenitost kot pa sam grad!
Vsekakor priporočam ogled. Še več, nam se je zdelo, da smo z ogledom tega gradu videli dovolj, da se lahko zdaj brez slabe vesti kar izognemo drugim, slavnim bavarskim gradovom.









