V soboto zvečer sem si ogledal zadnje dejanje letošnjega festivala Carniola v Kranju - nastop skupina Konga Vibes iz Afrike, iz Malavija, če se ne motim. Fantje so k nam prinesli tradicionalne afriške pesmi, aranžirane v sodobnem pridihu električnih kitar, sintesajzerja, bobnov. Peli so v svojem jeziku, a vsakič razložili, o čem so peli.
Njihove pesmi govorijo o aidsu, revščini, alkolholu, pa o tem, kako je treba spoštovati svoje starše in kako je treba skrbeti za svojo družino. Pojejo o tem, kar se dogaja okoli njih. In, presenetljivo, pojejo v veselim ritmih in z nasmeškom na obrazu. Ker kljub vsemu pomanjkanju in drugim bolečinam vedno znova verjamejo, da bodo preživeli.
Mi pojemo o ljubezenskih težavah, osvajanju, zabavi. In med odmorom nastopajočih ob kozarcu piva modrujemo, kako bi bilo lahko lepše. Čeprav živimo v razmerah, ki bi jih pevci z Malavija opisali kot rajske.
Kdo je zdaj srečen?
Njihove pesmi govorijo o aidsu, revščini, alkolholu, pa o tem, kako je treba spoštovati svoje starše in kako je treba skrbeti za svojo družino. Pojejo o tem, kar se dogaja okoli njih. In, presenetljivo, pojejo v veselim ritmih in z nasmeškom na obrazu. Ker kljub vsemu pomanjkanju in drugim bolečinam vedno znova verjamejo, da bodo preživeli.
Mi pojemo o ljubezenskih težavah, osvajanju, zabavi. In med odmorom nastopajočih ob kozarcu piva modrujemo, kako bi bilo lahko lepše. Čeprav živimo v razmerah, ki bi jih pevci z Malavija opisali kot rajske.
Kdo je zdaj srečen?
Ni komentarjev:
Objavite komentar