Od samostana sv. Nauma je tri ure in pol vožnje do Meteore, enega od najbolj znanih delov Grčije. Pa smo se zapeljali še tja. Ulala, kako zelo je bila pot vredna tega cilja!
Meteora je posejana z zanimivimi skalnatimi gmotami. Osamele klifne skale so za idealno zavetje pred napadalci spoznali asketski menihi, ki jim bivanje v nedostopnih stenah ni bilo odveč, kvečjemu celo všeč. Tam zgoraj je mir, tišina in varnost pred sovražniki.
Do danes se je ohranilo šest samostanov, od teh so štirje namenjeni moškim in dva ženskam. Vsak samostan ima manj kot 10 prebivalcev, ki jih turist večinoma sploh ne opazi.
Samostani so sedaj turistična atrakcija in so za razliko od podob s fotografij tudi preprosto dostopni (če odštejemo vzpenjanje po številnih stopnicah).
V preteklosti je bilo drugače. Zaradi varnosti in želje po osamelosti si do nekaterih samostanov lahko prišel le tako, da si splezal v košaro, s katero so te dvignili v samostan,. Ko je košara visela na vrhu skale, je bil samostan nedostopen.
Ker je Meteora danes na vrhu spiska turističnih znamenitosti, se sem splača priti zgodaj zjutraj, preden se iz hotelov privalijo avtobusi. Vsak samostan zahteva svojo vstopnino, cene so sprejemljive, ni pa nobene potrebe obiskati prav vsakega.
Naš pristop do Meteore se je logistično izkazal za verjetno najboljšega: dan prej prihod pozno zvečer v apartma (ali kamp) v bližini, naslednje jutro pa takoj po zajtrku na oglede in popoldan naprej na pot drugam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar