Šesti dan smo začeli s sprehodom po ulicah Meknesa. Spet smo uživali na tržnici, si na ulici privoščili kaktusove sadeže (okusni so!) in opazovali domačine pri delu. Kakšen kolaž pogledov ponujajo maroške ulice! Prava paša za oči!
Prodajalec vode:
Naša naslednja postaja je bil Volubilis. To je mesto, ob katerem se, ko ga zagledaš, vprašaš: »Kaj pa ti počneš tukaj?!« Gre namreč za rimsko mesto, ki si je bogastvo ustvarilo predvsem zaradi oljk. Tako daleč proč od Rima res nismo pričakovali rimskega mesta! In če rečem, da je bil ogled všeč še meni, ki se ob tovrstnem »kamenju« ponavadi dolgočasim, potem spet vidiš, da je Maroko res lep od začetka do konca. Resnično, toliko lepega in tako različnega doživiš, da je to idealna destinacija za potovanje z otroki, saj je nemogoče, da bi jim bilo kadarkoli dolgčas.
Spet je sledila vožnja. Mimogrede, po toliko dnevih že lahko potrdim, da se je Dacia Lodgy izkazala kot zelo udoben in zanesljiv avto z obilico prostora. Ob cesti smo si za malico privoščili pomaranče, ki so rasle le nekaj emtrov preč od stojnice. In to so bile, verjemi, pomaranče, o kakršnih v Sloveniji lahko samo sanjamo! Tako sočne in polnega okusa so bile!
Zvečer smo prispeli v mesto, ki se je v naslednjem dnevu v naša srca zapisalo v en res poseben kotiček. Čeprav je večji del Maroka dolgo spadal pod Francijo, pa je Chefchaouen tisti del Maroka, kjer se še danes močno čuti vpliv Špancev, ki so bili kolonizatorji tega dela dežele. Danes mesto na hribu navdušuje z ozkimi ulicami, neštetimi trgovinicami, predvsem pa izjemno prijetno modro barvo, v katero je odet velik del mesta. Mesto, ki ga je treba obiskati in v njem tudi prespati!
Ni komentarjev:
Objavite komentar