Mmm, kako čarobno je zbuditi se v Chefchaouenu! Kot najhujši bogataši smo si privoščili zajtrk na terasi in že samo ti jutranji občutki so prinesli dovolj dobrega za ves dan!
Pa nas je potem čakalo še celotno dopoldne pohajkovanja po tem čudovitem mestu. Modri so bili tisti, ki so ulice pobarvali v modro, in se te prijetne barve navzeli še v svojem obnašanju.
Proti Fesu smo izbrali nekaj daljšo, a zato bolj slikovito pot, ki nas je vodila čez čudovito gričevnato pokrajino, obarvano v zeleno (torej barvo, ki jo v Maroku nismo pričakovali).
Tu smo se peljali tudi mimo številnih polj, na katerih je ponosno rasla konoplja. Ne industrijska, ampak tista »prava«, nelegalna. Baje bi bila brez konoplje vsa regija sestradana, zato policija tolerira gojenje. Nikakor pa ne tolerirajo marihuane pri turistih, zato (pa seveda ne samo zato…) smo številnim ponudnikom, ki so nam travico ponujali kar med vožnjo iz svojih vozil, odločno odkimavali. Še dobro, da smo za ta stil prodaje vedeli že vnaprej, saj bi se drugače pošteno prestrašili, misleč da gre za napad. Domači prodajalci so namreč sedeli v avtomobilih in ko so zagledali tujce, so hitro speljali za nami, nas na zaviti cesti prehitevali, nato pa vozili vštric in nam mahali, naj ustavimo. Če ne bi vedeli, da so prodajalci, bi pomislili na marsikaj hudega …
In spet smo srečevali tudi vozila z neverjetnimi definicijami izkoristka tovornega prostora ...
Zvečer smo prispeli v Fes in se spet prepustili nočnemu življenju na ulicah. Predvsem smo iskali kraljevo palačo z zlatimi vrati in čeprav smo se vmes zgubili, nam na koncu ni bilo žal. To pa je palača!
Ni komentarjev:
Objavite komentar