Maroko, drugi dan: Odkrivanje Marakeša

Po čudovitiizkušnji prvega stika s pravim maroškim riadom je zdaj prišel čas za odkrivanje Marakeša. To je eno največjih in najbolj pisanih mest v Maroku. Tako v Marakešu kot tudi povsod kasneje po Maroku smo se mi načrtno izogibali modernih delov mesta, saj nas arabske variante sodobnih  zgradb in ulic niso prav nič zanimale. Mi smo iskali pravi, prvinski Maroko, torej svet, kakršnega v Evropi ne poznamo.

In imeli smo kaj videti! Spoznavali smo prašne, izjemno prometne ulice, kjer je kljub nenehnemu križanju peščev, motoristov, vpreg, avtomobilov, kombijev, tovornjakov in taksistov vse potekalo tekoče.

Uživali smo v blišču in energiji raznoraznih tržnic, se čudili iznajdljivosti delavcev in hvalili dejstvo, da nas čez teden dni čaka nizkocenovno letalo z omejeno prtljago. Drugače bi nakupili na desetine kilogramov zelišč, krem, posod, majic in še marsičesa. Tržnice so res izjemno zanimive. Nekatere so splošne, druge so specializirane glede na obrtno dejavnost. Prav vse pa so natrpane in prava paša za oči.

 

Zvečer smo naredili še to, kar mora narediti vsakdo – privoščili smo si večerjo v eni izmed “odprtih kuhinj” na najbolj slavnem maroškem trgu Jemaa el Fna. Tu je pravil malo, in vsa so zelo jasna. Najpomembnejše je, da ne fotografiraj uličnih umetnikov, saj bodo od tebe zelo odločno zahtevali plačilo. Drugo pa je – ne prestraši se “animatorjev”, katerih naloga je k posameznemu gostincu zvabiti nove goste. Ti fantje med seboj tekmujejo za goste, te vsak po svoje in drug čez drugega prepričujejo, zakaj pojdi k njim, čeprav je ponudba pri vseh skorajda enaka. Izberi pač tistega, ki ti bo ponudil recimo pijačo zastonj. Vsekakor pa bo večerja okusna, nepozabna in poceni. Pa nikar  na tak način ne paniraj kosila. Te odprte kuhinje namreč vsako noč enkrat krepko po polnoči, ko gostje odidejo, v celoti podrejo ter jih naslednji dan zvečer spet zgradijo. Neverjetno vztrajni so!