V današnje jutro smo se zbudili polni velikega pričakovanja, saj nas je zvečer čakalo jahanje kamel v puščavo in spanje sredi peščenega ničesar.
Po obilnem lokalno obarvanem zajtrku smo se podali na pot, kjer so nas kmalu med kilometri vožnje po puščavskem terenu začele presenečati oaze. Neverjetno je, kako se kar naenkrat sredi ničesar pred tabo pojavi velik gozd, vse naokoli je pa na videz mrtva puščava.
Naš prvi cilj je bila soteska Dades. Po slikoviti cesti smo se povzpeli na vrh, kjer smo uživali ob pogledu na izjemno cesto pod nami ter si dali duška ob vpitju oziroma poslušanju krasnih odmevov, ki nam jih je vračala soteska.
V poznem popoldnevu smo prispeli na naš današnji cilj – vas Merzouga. V tej, na videz zapuščeni in s puščavskim prahom prekriti revni vasici nas je že čakal simpatični Mohamed iz podjetja Merzouga Camp, ki organizira jahanje kamel in spanje v puščavi. Najboljša je kombinacija obojega! Tako smo dobili vsak svojo kamelo, jo zajahali in odjezdili v puščavo. Kamela je visoka, zelo visoka žival, iz z njenega hrbta je razgled na okolico izjemen.
Na pol poti smo razjahali in se bosi zapodili na eno od višjih sipin. Presenetilo nas je, kako zelo vroč je bil še zvečer puščavski pesek, pa kako uničujoča je kombinacija velike strmine in ugrezajočega peska na napornost vzpona. Sipina je delovala kot majhen hribček, ampak do vrha smo komaj prišli … Uživali smo v razgledih, nato pa se vrnili h kamelam in se podali na drugi del poti do našega puščavskega kampa.
Pod besedo puščavski kamp smo pričakovali nekaj zelo skromnega, prišli pa smo v čudovito puščavsko "vasico" s par velikimi, udobnimi spalnimi šotori, kemičnim straniščem in šotorom, spremenjenim v jedilnico.
Medtem ko so se vodniki spravili h kuhanju večerje, smo šli mi na sandboarding – snowboard brez vezi je postal zabaven rekvizit za »bordanje« po pesku.
Potem smo uživali ob sončnem zahodu, ki je v puščavi res drugačen kot ob morju in vreden doživetja. Ko je padla noč, smo nepričakovano dobili eno najboljših večerij na celotnem potepanju po Maroku, po večerji pa na sredini kampa še pravi maroški nastop, kjer so se naši vodiči spremenili v glasbenike in pevce. Bilo je nepozabno, zatorej velja – nikar v Maroko brez puščavske dogodivščine!
Ni komentarjev:
Objavite komentar