Istrski maraton za začetnike

Istrski maraton je meni osebno najlepša tekaška prireditev v Sloveniji. Najbrž predvsem zato, ker poteka na Obali, kjer je že zaradi morja in zraka nam, Gorenjcem, vse takoj lepše. Lažje in lepše se diha ob morju...

Tisti, ki tečejo na čas, so na Istrskem maratonu pogosto slabe volje. Zaradi številnih klancev pač ne dosegajo tako dobrih rezultatov kot jih na teku po ljubljanskih ulicah. Jaz ne grem na čas, zato imam čas uživati v lepotah Istre. Tečem sicer počasi, a obenem letim na krilih super navijačev, ki jih je na Istrskem maratonu vedno veliko.

Letošnjega Istrskega maratona ne bom pozabil nikoli. Drugi Istrski maraton je bil zame nepozaben, ker je bil moj prvi tek na tej prireditvi, letošnji pa zato, ker sem prvič na Obali in drugič v življenju izbral najdaljšo, torej 42-kilometrsko preizkušnjo.

Užival sem od začetka do konca! Najprej zato, ker smo lahko tekli skozi Luko Koper. Vau, kakšna infrastruktura, kakšni žerjavi! Ko tečeš pod njimi, se šele zaveš, kako enormni stroji so to!

Užival sem tudi zato, ker mi je uspelo od začetka do konca držati svoj tempo. Nisem se pustil drugim tekačem, držal sem svoj ritem. Na začetku je to pomenilo, da so me vsi prehitevali, a ni bilo dolgo, ko sem že ujel enega, ki se je precenil. Prehiter tempo, ko te množica potegne naprej, je po mojem kar največja napaka, ki jo lahko narediš. Težko je gledati, ko te vsi prehitevajo, ampak ti pač nimaš njihovih mišic in kondicije, zato moraš teči po svoje. Le tako ostaneš na zabavni strani teka ...

Skratka, preživel sem in prišel na cilj z nasmeškom. Tam pri zadnjih sicer, ampak za Gorenjca to pomeni, da sem za isti denar lahko uporabljal progo dlje kot drugi :)

Aja, še tole - pri teku uporabljam majhen nahrbtnik, v katerem imam liter vode. To mi veliko bolj ustreza, saj lahko po majhnih požirkih pijem ves čas teka, kadarkoli mi paše. Drugače bi se moral ustavljati na vodnih postajah, kjer bi naenkrat popil preveč, čez dva kilometra pa že pogrešal še kak požirek.

Maroko za družine

Po enotedenskem potepanju po Maroku lahko zagotovim, da je ta čudovita dežela popolna destinacija za družinski "road trip". Zahvaljujoč Ryanairovim rednim povezavam iz Bergama pri Milanu je pot lahko zelo poceni (tudi samo 50 eur na osebo v obe smeri, če boste planirali dovolj vnaprej). Tako je Maroko najcenejša, najhitrejša in najbližja pot iz Evrope v povsem drugačen svet. Tako drugačen, da ga bodo tudi otroci na polno vpijali z vsemi čutili, uživali od jutra do večera in prišli domov resnično bogatejši za spoznanja, ki jim bodo skozi življenje zagotovo koristila.

Kratki logistični recept za družinsko potovanje v Maroko je takle:

1. Dovolj zgodaj rezerviraj letalske vozovnice za Ryanairove lete iz Bergama pri Milanu v Maroko. Priporočam maroški letališči v Marakešu in Fesu.

2. Da bo parkiranje smešno poceni, vnaprej rezerviraj parkirno mesto na enem od zasebnih parkirišč v bližini letališča. Tam pustiš svoje ključe (da lahko upravljalci s premikanjem vozil bolj izkoristijo parkirni prostor), s parkirišča na letališče pa vozi brezplačni kombi v lasti upravljalca parkirišča. Še več, poveš jim, kdaj se vrneš nazaj, in na letališču te bo ta kombi spet brezplačno čakal, da te odpelje nazaj k tvojemu avtomobilu. Parkirišča so 5 do 10 minut vožnje oddaljena od letališča.

3. Prvi stik z Marokom bo morda malo stresen, saj boš pač prvič v povsem drugi deželi. Zato si že doma prek interneta rezerviraj prevoz z letališča do tvojega hotela. Tak prevoz je poceni, namesto prepiranja s taksisti pa dobiš voznika, ki te na letališču čaka s tvojim imenom na listu papirja in te z dobrim avtom odpelje do hotela. Še več, naš voznik je samoiniciativno poklical v hotel in na križišču nas je že čakal zaposleni, ki nas je od avta pospremil do hotela. Čisti luksuz!

4. Da bo stresa čim manj, sproščenega užitka pa čim več, vsa prenočišča rezerviraj vnaprej. Mi smo jih prek strani booking.com in vse je bilo super. Zlata vredne so ocene prejšnjih gostov na bookingu in na trip advisorju. Tega se zavedajo tudi gostitelji, saj te pogosto prosijo, da bi jim namenil kako pohvalo na teh straneh. Da bi lahko rezerviral vsa prenočišča, pa si seveda pred tem sestavi plan tvojega potepanja, razdeljen po dnevih. Priporočam, da se izogibaš modernih mestnih predelov, saj so taki, kot v Evropi, torej nezanimivi.  Raje išče hotele v starih mestnih jedrih, najraje t.i. riade (hiše z odprtim dvoriščem na sredini). Njihov edini minus (in hkrati plus) je, da so v peš conah, zato boš moral vsakič od avta do hotela malo peš. A lokacija vedno odtehta teh nekaj korakov hoje.

5. Vnaprej si na internetu rezerviraj avto prek lokalne podružnice ene od svetovnih rent-a-car verig. Obvezno doplačaj za kasko zavarovanje. Ne rabiš luksuznega vozila, kakšna Dacia bo povsem dovolj. Razliko v denarju raje zapravi na tržnicah. Najem avta ni poceni, zato ga najemi samo za dni, ko ga res rabiš. Če boš recimo priletel v Marakeš, si en dan rezerviraj za peš oglede mesta in najemi avto šele naslednji dan zjutraj, tik pred začetkom potepanja po notranjosti dežele. Ker leti Ryanair na več letališč, si lahko pot skrajšaš tako, da priletiš npr. v Marakeš, vračaš pa se iz Fesa.

6. Ne izzivaj domačinov. Če se nočejo fotografirati, se opraviči in k njim ne usmerjaj fotoaparata. Če si dekle, ne nosi seksi oblačil, saj jim boš drugače dala misliti, da te lahko brez sramu potrepljajo po zadnjici. In to bodo tudi naredili … Klasična neoprijeta oblačila, majice z rokavi in brez dekolteja, pa boš imela ljubi mir. Če greš barantat, potem imej namen kupiti. Ne barantaj samo zaradi igre, saj jih s tem užališ. V večino mošej nemuslimani nimamo vstopa.

7. Policija je korektna. Sicer boš večkrat na dan naletel na njihove cestne zapore, a ko so zagledali, da smo v avtu turisti, so nas vedno spustili naprej brez kakršnegakoli preverjanja.

8. Kraljevski zajtrk v riadu, kraljevska topla večerja na ulici, sadje čez dan – nas je ta kombinacija varno, okusno in poceni prepeljala čez vse potovanje. Za umivanje sadja uporabljaj ustekleničeno vodo. Izogni se solati, ker je oprana z vodo iz vodovoda, na katero naši želodci niso najbolj navajeni.

9. Sprejmi drugačnost in uživaj v njej!

Takole na kratko o logistiki. Kje točno smo mi potovali, pa si oglej v mojih zapisih na blogu. Prvi zapis se začne tukaj … potem pa samo čisto spodaj povsem na koncu posameznega dneva klikni na »novejša objava«, da se prestaviš na naslednji dan naše poti. V tem krogu (iz Marakeša preko Atlasa in puščave v Fes) pot po naših izkušnjah vsekakor lahko zelo priporočim.

Privošči si Maroko!

Bohinjsko jezero v poznem objemu zime

Ko so se na morju ponekod že sprehajali brez jaken, je v bohinjskih koncih zima še vedno grizla. Zaradi nje tudi obiskovalcev v nedeljo ni bilo veliko, kar je svojevrstna lepota za Bohinj :) Uživanje v miru ...

Smučanje na avstrijskem Koroškem

Ker že vse življenje Krvavec gledam z domačega dvorišča, nikoli nisem razumel ljudi, ki so razlagali, kako hodijo na smučanje v tujino. Zakaj bi se vozil daleč, plačal še več, saj lahko isto počneš tudi skorajda na domačem pragu ...

Pa nas je skušnjava vseeno spravila v Avstrijo. Ulala, kako smo zijali in se čudili! Več prostora, širše proge, celo nekaj manj gneče kot doma! In to slabi dve uri vožnji od doma ...

Mi smo preizkusili in nam je bilo všeč: Obertauern, Katschberg in Speiereck.

Vsem tistim, ki ste tako kot jaz prisegali na izključno domača smučišča, zdaj toplo priporočam,da enkrat preizkusite tudi ponudbo sosedov... Meni ni bilo žal ...

 

Ognjemet nad Kranjem

Letos sem prvič s fotoaparatom skušal ujeti silvestrski ognjemet nad Kranjem. Mesto ga že nekaj let nima več, vseeno pa se najde cel kup Kranjčanom, ki rade volje razveselijo vse ostale in pošljejo v novoletno nebo nekaj mavričnih barv.

Silvestrska Dobrča

Ko sem bil še mladinec, sem imel na zadnji dan leta samo en cilj: silvestrsko noč. Tej sem posvetil vse. To pomeni, da sem v strahu, da ne bi zdržal dovolj dolgo v jutro, ves silvestrski dan predvsem počival.

Danes vem, da v dobri družbi človek zdrži dolgo v noč. In zato znam uživati tudi v čarobni silvestrski naravi. Na ta dan je namreč tudi zunaj v zraku nekaj čarobnega. Tako je bilo tudi na Dobrči, ki me je pozdravila pravljično bela (v dolini je okolje čisto jesensko ...). V koči so bili pa vsi že take volje, kot da bi se silvestrovanje že začelo. Super!

Benetke z ladjo

Benetke so med najbolj obleganimi turističnimi kraji na svetu. Slovenci imamo izjemno srečo, da nam je to mesto na vodi tako blizu, da si ga lahko ogledamo že v enodnevnem izletu, če le gremo na pot zelo zgodaj in se vračamo zelo pozno. Da bi bila pot manj naporna in bolj prijetna, pa je vseeno lepše nekje tudi prespati in si za Benetke vzeti malo več časa.

Klasični obisk Benetk pomeni vožnjo z avtobusom ali avtomobilom, nato parkiranje v Mestrah (ker je tako občutno ceneje), z vlakom čez most v mesto in potem odkrivanje uličic peš. 

Obstaja pa še povsem drugačen pristop, o katerem smo sanjali dolgo in si ga zdaj končno tudi privoščili. Vsakdo, ki je že bil v Benetkah, ve, da je tam mestni potniški promet namesto z avtobusi organiziran z ladjami. Te vozijo skozi mesto, pa tudi na beneške otočke in na celino. Po večkratnem obisku Benetk na klasični način smo si zdaj izbrali še uporabo teh ladij. In Benetke so se nam predstavile v povsem novi luč!

Z avtom se namesto v Benetke zapelješ do Punta Sabbioni na polotoku nasproti Benetk, ki je zadnja postaja beneških »mestnih« ladij. Tu je veliko plačljivo parkirišče (cene so sprejemljive) in blagajne za nakup kart za beneški ladijski potniški sistem.

Pri parkiranju ne sledi možem ob cesti, ki te bodo odločno usmerjali na svoje zasebno parkirišče, ampak se zapelji čisto do konca ceste, k morju ob pristanišču za ladje. Če ti bo uspelo tam najti kak prostor na javnem mestnem parkirišču, bo parkirnina (plačaš na parkirnem avtomatu) malo cenejša kot na omenjenih privat parkiriščih. Pa še bliže ladji boš.

Za ladje vsekakor kupi dnevno karto in izkoristi ladijske linije v celoti. Ne pelji se z ladjo samo v mesto, ampak tudi na otoke in skozi mesto, zato pa potrebuješ več vozovnic. Cene na prvi pogled niso nizke (mislim, da okoli 20 eur na osebo za en dan), ampak ko potem na koncu dneva vidiš, koliko časa si preživel na ladjah in kaj vse si z njimi videl, se cena zazdi veliko bolj sprejemljiva.  »LPP« se sicer v Benetkah imenuje ACTV.

Mi smo šli iz Punta Sabbioni najprej na otok Burano, potem na še bolj znani Murano, nato pa v mesto.

 

Otok Burano

Otok Burano se je izkazal za najlepši del celotnega izleta. Je kot neke Benetke v malem, s kanali, prelepimi barvitimi hišami in manj turisti, kot jih je v mestu. Burano je za nas postal najlepši del Benetk nasploh!

 

Otok Murano

Otok Murano je znan po vsem svetu zaradi muranskega stekla, ki ga izdelujejo v številnih steklarnah na tem otoku. Prav zaradi teh steklarn je Burano precej industrijskega videza. Ker so mnoge steklarne zapuščene (ali pa vsaj dajejo tak videz), je Burano precej nezanimiv za turista, željnega lepih mestnih uličic in prijetne atmosfere. Če imaš čas, si ga oglej. Če časa nimaš, se osredotoči na Burano in mesto.

 

Z ladjo skozi Benetke

Ulala, take benetke pa moraš doživeti! Javni ladijski potniški promet pelje skozi Veliki kanal in ti ponudi povsem novo perspektivo na slavne Benetke. Ladje so vseskozi zelo polne, zato se na eno od tistih, ki peljejo skozi Veliki kanal, vkrcaj nekje na obrobju, ko je ladja še precej prazna, in se zagrebi za prostor na malem zunanjem delu ladje. Večji del ladij je namreč pokrit, kar je fino zaradi vlage in temperature, a slabo za razgledovanje in fotografiranje. Zato si res izbori prostor nekje zunaj (tega prostora je zelo malo). Ladje plovejo dovolj mirno in počasi, da  se bodo ponudile številne priložnosti za zanimivo fotografiranje. Pazi le, da boš imel čas na fotoaparatu nastavljen na najmanj 1/100s, saj bo drugače zibanje ladje občasno poskrbelo za malce neostre fotografije.