Pešpot Trst - Miramare

Današnji dan je bil neverjeten! V Kranju na koledarju zima, zunaj pa jesenska meglena sivina. Tudi v Trstu na koledarju zima, zunaj pa prijetnih tam okrog 13 stopinj nad ničlo in močno sonce, ki nam je vsem sleklo bunde, nekaterim pa tudi puloverje.

Od Trsta do gradu Miramare vodi ob morju prijetna, široka tlakovana pešpot, po kateri smo se kot martinčki na toplem soncu v procesijo zvrstili številni svetlobe žejni ljudje. Poleti mora biti na tej poti peklensko vroče, decembra pa fantastično toplo.

Ura in pol prijetne, počasne hoje, pa si pri gradu.

Danes smo imeli res srečo. Najprej z vremenom, potem pa še z gradom, saj je bil na naše veliko, prijetno presenečenje vstop v grad prost. Tako smo si lahko ogledali, kako so ljudje živeli v tem gradu. Ni jim bilo hudega :)

Nazaj grede je trajalo dlje, saj smo se zleknili na plažo in se zaprtih oči prepustili soncu. Mmmm, kako je prijalo :)

Ko bo naslednjič v Sloveniji spet neprijetna zima, v Trstu pa sonce, skoči sem dol tudi ti. Ves čas samo po avtocesti, hitro in enostavno, pa boš sredi zime doživel pomlad. Fantastično!

Žalostna, zelo žalostna novica pa je bilo spoznanje, da stoletje stari zgodovinski tramvaj iz Opčin ne vozi več dol v Trst. Zato je treba zdaj parkirati nekje v Trstu ali pa na enem od parkirnih mest ob obali.

Ker se je zvečerilo, smo se potem odpravili še na nočni sprehod po Trstu.

Pešpot na Brezje

Iz Kovorja pri Tržiču vodi po prijetnih poteh, večinoma skozi gozd, lepa in dobro označena pešpot na Brezje. Na to enourno pot do bazilike Marije Pomagaj se lahko podate bodisi kot verniki na romanje, željni dušnega miru, bodisi kot izletniki, željni lepega sprehoda.

Prostovoljci so se na tej pešpoti resnično potrudili, ne samo z oznakami, ampak tudi z ureditvijo same poti, nasuli so pesek in pot utrdili, da smo šli po njej varno in s suhimi čevlji tudi tik po dežju.

Božični večer

Mir.

Skrivnostno pričakovanje.

Po hiši diši po kadilu.

V zraku so priprošnje, da bi tudi v prihodnjem letu ostali zdravi, povezani v ljubezni in prijateljstvu.

Mir naj vlada po vsem svetu in v naših srcih.

Ko lučka v srcu razsvetli množico ljudi

Danes mi je srce vriskalo od sreče. Po neverjetnem naključju smo izvedeli za koncert zbora sv. Nikolaja iz Litije v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici. Zborovsko petje sicer ni ravno moja najbolj priljubljena glasbena zvrst, ampak vedno sem si želel slišati afroameriško duhovno glasbo. In doživel sem jo na najlepši možni način.

Presenečenja so se kar vrstila.

 

Najprej ljudje v cerkvi. Toliko mladih, nasmejanih obrazov, dobra volja je kar vibrirala v zraku, in bila je nalezljiva. Oh, kaj bi dal, da bi bilo te prijaznosti več! 

 

Nato zbor sv. Nikolaja. Kje, za božjo voljo, so v Litiji našli toliko odličnih pevcev?! Ko so njihove glasilke začele z delom, so naše duše zaplesale.

 

Nato dirigent Andre J. Thomas. Američan, neverjetno prijazen, topel človek, ki ni samo "mahal z rokami", ampak na iskren, spontan način povezoval celoten večer in mu dal čudovito, prijateljske topline polno rdečo nit.

 

Andre nam je povedal, da je odraščal sam z mamo, brez očeta. In mama mu je rekla: "Sin, v srcu nosiš luč. Te luči ti nihče ne more vzeti, nihče je ne more ugasniti, razen tebe. Neguj to luč, nosi jo s sabo, kamorkoli boš šel, in deli to luč z ljudmi, s katerimi boš". In res je Andre razsvetlil naša srca s svojo srčno svetlobo. Ko bi ta čudovita mama lahko kdaj sanjala, da bo njen sin dirigiral na največjih odrih sveta ...

 

Andre nam je povedal še nekaj, kar si bom skušal za večno vtisniti v srce. Če bi namreč vsi sledili zgolj temu nasvetu, bi bil svet čudovito lep: "Čeprav sem bil brez očeta, sem vseeno imel Očeta. Bog je moj oče, tako kot je oče vseh. Božjega sina nihče ne bo zmerjal, žalil, zlorabil, kajne? Mi vsi smo božji otroci, torej je napad na kateregakoli človeka napada na Božjega sina." Pa ni treba, da je človek veren, da bi sprejel take besede. Saj se da povedati tudi drugače: spoštuj vsakega človeka na tem svetu. Zakaj nam je to tako težko narediti?

 

Nocojšnji koncert je bil čudovit uvod v božično praznovanje. Upam, da bo ta toplina ostala v meni, Andrejeva luč v mojem srcu, in da bo življenje vsem ljudem postalo lepo. Amen!

 

 

 

Hobit: Smaugova pušča

Po predolgem času sem bil končno spet v kinu. Razloga sta bila dva - želja ogledati si drugi del epskega Hobita in ogledati si prvi 3D film v HFR tehniki, kjer so, poenostavljeno povedano, v sekundo filma stlačili več sličic, kot pa je bilo to v navadi do sedaj.

V prvih minutah filma je bila razlika očitna in takoj opazna. Jasnost, ostrina, realnost občutij, vse to je dalo vedeti, da ne gledam filma, posnetega v klasični tehniki. Se je pa opazilo, da se je tega dobro zavedala tudi ekipa, ki je ustvarila drugi del Hobitove trilogije. Zato so poudarek iz zgodbe preusmerili na spektakel. Zgodba pač ne potrebuje visoke tehnologije, visoka tehnologija pa še kako potrebuje dinamične akcijske prizore, saj šele takrat pokaže vso svojo moč. In tako se je Hobit pokazal kot obisk zabaviščnega parka - z neštetimi akcijskimi prizori, ki so te posrkali vase, te premetavali, razgrevali in zabavali. Vse dokler se vse skupaj ni preprosto - ustavilo.

Najsodobnejši film s tehničnimi težavami? Ne, pač pa Cineplexxova pogruntavščina, da je treba dolge filme na silo prekiniti, nam, ubogim revežem, pa dati 15 minut odmora za stranišče, še raje pa za nakup kokic, kole in drugega sranja za naše zdravje.

V drugem delu dvomim, da je bilo hudih 3D HFR scen manj, pa vendar jih preprosto nisem več opazil. Kot kaže, se oko počasi privadi intenzivnejšim dražljajem in jih ne jemlje več kot izjemno posebnost, ampak normalno stanje. In tako sem na koncu spoznal, da sodobne tehnologije filma ne bodo nikoli rešile. Zgodba je vedno bila in bo ključni element dobrega filma. Takega, ki ti ostane v spominu. Vse ostalo je lahko odlična zabava za dve, tri ure, pa nič več.

Hobit je dober film. Vreden ogleda. Kaj je hotel vsebinsko povedati, se pa ne spomnim več. Spomnim se le, da sem užival v šovu za oči. In da sem se zaljubil v tole vilinko z zgornje slike.

Neverjetno mašinerijo, ki stoji za filmom, si lahko ogledaš tule:

Queeni nastopili v Kranju!

 

 

Če si hvaležen za majhne stvari in če se odločiš, da se boš imel fino, potem si navdušen nad marsičem. Tako sem bil danes navdušen jaz. Kranj je začel božično-novoletno slavje s koncertom slavnih Queenov! Brezplačno, na Glavnem trgu, samo za nas!

 

Bilo je čudovito, rock kraljev glasbe je odmeval po ulicah in navdušil staro in mlado. Ja, tudi mladina, ki se v času Queenov še ni rodila, je bila danes navdušena!

 

Iz celotnega koncepta je malce štrlel le kombi, s katerim so se Queeni pripeljali v Kranj - avto ni imel angleških registrskih tablic, ampak srbske ...

Kranj - predstavitveni film

Mesto Kranj je dobilo nov predstavitveni film. Lep je, vreden ogleda: