Pripravljeni, pozor, gremo!

Danes je dan za pakiranje. Prvič nismo cunj spravljali v potovalke, ampak smo jih samo zlagali na kup ter nosili v avtodom. Pa je vseeno trajalo dlje, kot smo mislili. Saj je enostavno, samo ne prvič, ko še ne razumeš zasnove gajbice in predolgo razmišljaš, v kateri predal bi dal kaj. Naslednjič bo zagotovo šlo hitreje.

Še zadnjič preverimo, če imamo vse, in gremo. Po stari cesti iz Kranja do Ljubljane, nato na avtocesto in 100 na uro proti Trstu, Benetkam in naprej. Do kam, še ne vemo. Vmes razmišljam, če smo kaj pozabili. Je možno, da smo pomislili na vse? Seveda ne. Seveda smo nekaj pozabili. Saj vsakič nekaj pozabimo. Tokrat je spoznanje kar bolelo. Pozabil sem svojega vodiča, knjigo, ki sem jo kupil že februarja na internetu. Camperstop Europe (http://camperstop.facilemedia.nl/), seznam parkirišč za avtodome po Evropi, z opisi, cenami in GPS koordinatami. Kje bomo torej zdaj spali? K sreči prijatelji odidejo čez nekaj ur za nami. Pokličemo in mimogrede se ustavijo pri nas doma ter vzamejo knjigo.

Sončni zahod ujamemo na avtocesti. Iz gajbice, kjer se sedi visoko, ga doživimo na nov način.

Po nekaj urah vožnje imamo dovolj. In pade odločitev, da bomo prvo noč prespali v Ferrari. Camperstop nas prek GPS koordinat usmeri na parkirišče za avtodome. Prvič ga doživimo. Tam je vsaj sto avtodomov! In kmalu ugotovimo, da je parkirišče tik ob starem mestnem jedru. Ker je pozno, se ga "dotakneva" samo s Filipom. Nato gremo spat. Čaka naš naša prva noč v gajbici. Super noč!

Prvi okus po drugačnem potovanju

Dolga leta je tlela želja in se na prelomu v leto 2008 razvnela: pojdimo na prvomajsko potovanje z avtodomom. Prvič. Pa smo šli. Najprej jaz in Filip v Celje. Tja s scenicom, nazaj z gajbico. Prvič.

Prvi vtis se je izoblikoval med potjo skozi Tuhinjsko dolino proti Kranju. Na prvi vožnji avtodoma. Ojej, kot bi bil Ribnčan. Vse je škripalo in se majalo. Slišal sem vsako posodo, vsako žlico, vsak kozarec. Avtodom je velik. Gajba. In nikamor ne gre. Na srečo. Hitreje, kot zmore njegovih skromnih 90 konjičev, itak ne bi upal. Oči vseskozi v prijetno velikih vzvratnih ogledalih. Sem šel preveč k desnemu robu ceste in se bom zvrnil? Sem šel preveč do sredinske črte in bom odtrgal ogledalo nasproti vozečega avta? Kako naj ga spravim čez ovinek? Veliko misli, velika koncentracija. A želja po drugačnem potovanju premaguje vse strahove. Zmogel bom! Šli bomo!

Poldruga ura vožnje, pa je avtodom na domačem dvorišču. Kakšen prizor! Ko bi vsaj vsi sosedje, vsi znanci šli mimo in me videli. Kot petelin sem se sprehajal okrog gajbice. Ponosen, da sem jo znal pripeljati v Kranj. Navdušen, da me bo odpeljala v svet.

Gajbica, naslednjih 10 dni boš naš dom! In čutim, da bo to prijeten dom. Odločil sem se, da bo lepo. In zato tudi bo lepo!

Za nadaljevanje zgodbe iz Italije čisto spodaj levo klikni na gumb "Novejša objava."

Ljubezen

Tiho sva stala sredi gozda. Sama. Imela sva drug drugega in zato sva imela vse. V njenih očeh je bil ves svet. V njenem dihanju Življenje. V njenih gibih usklajeno delovanje vse narave. Ker sem bil z njo, sem imel vse. Bog, samo da bi trajalo …

Težav nikjer. Barve tako lepe, da so bile že kičaste. Vse tako lepo. Življenje tako zelo lepo!

Ničesar nisem potreboval. Še poljuba ne. Zadostovala je njena bližina. Biti z njo. Biti z Ljubeznijo. Bog, samo da bi trajalo …

Dragi moji, take misli vam privoščim zdaj, ko je pomlad končno z nami. Ljubezen ob njej, ob njem. Ljubezen vam privoščim, pa bomo imeli vse, kar je res pomembno!

Politična prednost

Ni fer!

Politiki vedno dobijo zastonj vstopnice za najboljše sedeže v prvi vrsti na najboljših dogodkih! Še več, organizatorji jih še prosijo, naj pridejo na dogodek ...

Ideali

Ne obstaja idealni partner ...
Obstajajo pa idealni partnerski odnosi ...

P. S.: Misel seveda ni moja. Je pa krasna in vredna pozornosti.

Ljubezen je v zraku

Začela se je pomlad, ljubezen je v zraku.

Saj je tako enostavno – objem, nasmeh, pomoč tam, kjer je potrebna.

Spomladi naj bi bilo ljubiti še toliko lažje. Zato dajmo, podelimo si toplino. Naj ne sije prijetno samo pomladno sonce, ampak tudi prijaznost iz naših src!

Sranje v Jugi 1991

Bili so nekoč časi, ki jih moji otroci ne bodo nikoli razumeli ...