Debela peč pozimi

Čeprav je Debela peč dvatisočak, je ena izmed tistih gora, ki je ob dobrih razmerah navadnim smrtnikom dostopna tudi pozimi. Samo paziti je treba, kdaj se lotiš te poti, da se lep izlet ne sprevrže v tragedijo. 

S Pokljuke vodi do vrha in nazaj 15 kilometrov dolga pot, ki pozimi vsega skupaj (do vrha in nazaj) zahteva dobre štiri ure in pol hoje.  Pot je - ob pravih snežnih razmerah - nezahtevna, postreže pa s prelepimi razgledi. 

Zmagovalec tokratne poti je bil tale kosmatinec. Njegova smučarska očala niso šala, ampak nuja, da mu zaščitijo občutljive oči in mu omogočijo zimske radosti. Snežna belina je zaslepljujoča in prevečkrat pozabimo, da ne moti samo človeškega očesa, ampak tudi živali!

Še GPS posnetek poti:

Hišna veverica

 

Kako naj mestna veverica ve, da je to hišica za ptice?

Domači kruh

 

Dobro sem se poročil! Tale domači kruh z drožmi je nekaj najlepšega, kar te lahko pričaka za nedeljski zajtrk!

Kronplatz: dva obraza istega smučišča

 Ni zime?

Je zima!

Ja, takole je bilo januarja 2022 v Kronplatzu. Zima lepa, prava - če si le bil na pravi strani hriba! Nam je uspelo stlačiti dva dneva smuke v en sam vikend. Veliko vožnje, malo manj spanja, ampak lepo je pa bilo!

Mojstrana: pravi kraj za tek na smučeh

Mojstrana ponuja (če je zima prava) lepo urejene tekaške poti s prijetnim razgledom. Lepo je pri nas v Sloveniji! Takole je bilo januarja 2022:

Domača veverica

Čeprav živimo na obrobju mesta, obkroženi z asfaltom in tik ob poslovni coni, si je tudi tu veverica nekako našla svoje domovanje. Jeseni nam odnesla prav vse lešnike z domače leske, letos pa je svoje obiske pozimi nadgradila še z obiskom ptičje hišice. 

Sedeli smo ob družinskem nedeljskem zajtrku in skozi okno zagledali, kako se je "naša" veverica odločila, da se nam pridruži. Najprej je spretno plezala po ptičji hiški, nazadnje pa se ji je skozi res majhno luknjo nekako uspelo zbasati kar vanjo. To je moral biti raj zanjo - na hrani je sedela kot Skopušnik na zlatu :) 

Sicilija (deseti dan): Catania

Zvečer naju je čakal polet proti Benetkam, kar nama je dalo ravno še dovolj časa za ogled dnevnega vrveža Catanie.

Tako kot v Palermu je tudi v Catanii najbolj zanimivo na tržnicah. 

Osvežilni sok iz sveže stisnjenih granatnih jabolk ponujajo po ljudski ceni.

Simbol Catanie je slon iz črnega vulkanskega kamna. Mesto naj bi s svojo močjo ščitil pred sovražniki in naravnimi nesrečami.

Catania slovi tudi po svojih ribjih tržnicah. Bolj svežih rib res ne moreš dobiti, saj je morje zelo blizu stojnic. 

Bi sveže meso?

Pojdimo vseeno raje na ribe. Velike ribe ...

Uh, dovolj bo vse te sveže ponudbe! Preč od tržnic! Najprej v prijetno kavarno, na odlično kavo in lokalno specialiteto cannoli.

Potem pa nazaj do avta in proti letališču. 

Letališče popotniku tako ob prihodu kot ob slovesu postreže z mikavnim pogledom na slavno Etno. Ker je tako blizu, Etna s svojo aktivnostjo tudi močno kroji urnike tega letališča. Kadar Etna bruha pepel, se letalski prevoz ustavi. 

Tokrat je bila Etna k sreči mirna, tako da naju je Wizzair varno ponesel nazaj proti domu. Sva pa Etni lahko pomahala tudi med vzletom.