Istanbul: drugi dan

Dobro jutro, Istanbul! Lepo se je prebuditi v hotelu v čisto drugem svetu! Še posebej, če ima ta hotel za zajtrk pripravljeno traso na strehi, kjer še bolj začutiš utrip mesta. No, terasa je majhna, stara (hotel je poceni), ampak meni je top!

Po zajtrku pa najprej v najbolj slavno stavbo v mestu - Aya Sofyjo:

 

Potem pa naprej, v palačo Topkapi:

Privoščili smo si sveži sok iz granatnih jabolk za 1 evro...

Šli smo na večerjo na most Galata (zgoraj vozijo avtomobili, spodaj so lokali):

Med večerjo se je zvečerilo in mesto se je predstavilo v svoji nočni podobi.

Za slovo od dneva pa smo si privoščili še balik ekmek, sendvič z ribo, ki spada k železnemu repertoarju ulične hrane v Istanbulu:

Končali pa s sladoledom, katerega postrežba je vsakič posebej začinjena s celo predstavo, v kateri poleg kupca uživajo še vsi mimoidoči:

Istanbul: prvi dan

Krompirjeve počitnice 2018 smo preživeli na enem od stičišč sveta, v Istanbulu. Kot študenta sva do Istanbula pred davnimi leti potovala zelo počasi, z vlakom iz Ljubljane. Zdaj je bilo vse drugače - bila sva z družino in prijatelji, leteli smo s Turkish Airlines iz Benetk, in prvič v življenju smo sedeli na letalu, kjer je imel vsak potnik pred sabo TV ekran z izborom filmov, na letu pa smo dobili še dobro kosilo.

Počutili smo se, kot da bi leteli v poslovnem razredu, ne pa na budget varianti. Naša izkušnja je potrdila pričevanja mnogih, da je Turkish Airlines ena od boljših letalskih družb. Smo bili kar malo žalostni, ko je pilot najavil, da se že začenjamo spuščati proti letališču, saj smo res uživali v letu. 

Ker nas je bilo devet, smo za prevoz z letališča do hotela, ki smo ga našli na Bookingu, najeli kar kombi. Cena je bila skoraj enaka, kot če bi šli z javnim prevozom, prevoz pa smo imeli "od vrat do vrat". Bilo hitro, varno in tudi "zanimivo" (ko smo na avtocesti vozili vzvratno, s čimer smo prišli na cilj vsaj 15 minut hitreje, kot bi sicer). Trik voznika, ki ga najbrž izvaja vsak dan, da se izogne kolone na mestni vpadnici.

V hotelu smo samo odložili kovčke po sobah in takoj neučakani "napadli" mesto. Le nekaj minut hoje, pa smo že bili v samem središču Istanbula, pri Aya Sofyji. Mmmm, kako je pasalo - še zjutraj smo gledali naše hribe, zdaj pa že z vsemi čutili zajemali čisto drugačne podobe.

Hrana, kakršne smo v prihodnjih dnevih dobili še veliko - okusno meso, odlične cene!

Noč ljudi ne prežene domov!

Ko smo se končno vrnili v hotel in so vsi takoj pospali, sem jaz poln navdušenja še vedno slonel na oknu hotelske sobe in gledal ven, v ta povsem drugačni svet, ki ga bomo doživljali še prihodnje dneve. Navdušen sem bil!

Vrh Korena in Kalški greben

Tehnično lahka, a časovno kar zahtevna pot, ki naju je dolgo čakala. Kalški greben gledam vsak dan od doma, se torej spodobi, da se končno spoznamo tudi osebno ..

Pot najprej vodi do vrha Zvoha, najvišjega smučišča na Krvavcu, kjer sem bil že velikokrat na smučeh, enkrat s kolesom, zdaj pa prvič tudi peš. No, prvič pa sem tu, kjer se je zame pot vedno končala, šel naprej in spoznal svet za Zvohom, vse do Kalškega grebena. 

Košutnikov turn

Košutnikov turn je najvišji vrh menda kar deset kilometrov dolgega grebena Košute. Nagradi te z lepimi razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe, ob koncu poti pa se lahko pocrkljamo na planšariji Dolga njiva.

 

Kitzbühel

Kitzbuhel večina Slovencev vsaj po imenu pozna zaradi smučarije. Mi smo ga prvič obiskali v netipčnem letnem času - jeseni. Bil nam je na poti proti domu, ko smo bili že ravno dovolj dolgo v avtu, da nam je zapasala kava. McCafe je za take želje na potovanjih po dražjih tujih državah po naših izkušnjah dobra rešitev. V primerjavi s Starbucks je kava precej cenejša, obenem dobra, spremlja pa jo tudi dobra izbira sladic, ki je cenejša kot v klasičnih slaščičarnah po razvitem zahodu. Tako je bilo tudi v Kitzbuhelu.

Mesto nam je sicer podarilo prijeten sprehod, pa sploh nismo imeli občutka, da hodimo po zimskem smučarskem središču, ampak čisto običajni prijetni vasi, slikovito umeščeni sredi narave.