Torta za Filipovo birmo

Kum

 

 

Kum je eno od pogosteje omenjenih imen slovenskih hribov, saj se ponavlja v sporočilih o frekvencah našega radia in televizije. Zakaj, ti je ob pogledu na velik oddajnik hitro jasno ...

 

 

Čeprav je najvišji vrh Zasavskega hribovja, je Kum vseeno enostavno dosegljiv tudi za majhne otroke. S pravo družbo je pot hitro končana, na vrhu pa nas je razveselila odlična domača hrana.

 

 

 

Pustolovski park v soteski Čepa

Ker jim niso dovolili postaviti pustolovskega parka v ljubljanskem Tivoliju, so ga naredili v zaščitenem naravnem okolju soteske Čepa na avstrijski strani Ljubelja (Tscheppaschlucht). Naravi park nič ne škodi, saj gre le za splet jeklenic, ovitih okoli debel, nič ni zabito v drevesa.

 

V parku se ponašajo z najdaljšo "letečo lisico" v Avstriji - 300 metrov dolgo jekleno vrvjo, na kateri se popelješ čez sotesko, 40 metrov visoko nad tlemi.

 

 

Veliko vaj v parku je povsem primernih za otroke. Naša osemletnica je zmogla več od mene ... Ta adrenalinska športna zabava žal ni poceni, je pa res lepa izkušnja. Še posebej v prvih dnevih nove sezone, ki se začne ravno v času naših prvomajskih počitnic, ker takrat še ni gneče.

 

 

 

 

Biarritz

Biarritz je letoviško mesto v jugozahodni Franciji. Recimo, da je to francoski Portorož.

 

 

 

Tako kot vsa letoviška mesta je tudi Biarritz izven sezone privlačen, miren kraj. Poleti pa nabito poln ljudi in avtomobilov.

 

 

Tole je najbolj  slaven hotel v Biarritzu, Hotel du Palais. Zgrajen ni bil kot hotel, ampak kot poletna rezidenca žene Napoleona tretjega:

 

 

 

Okoli Biarritza so dolge peščene plaže, zelo blizu pa je tudi Španija. 

 

 

 

 

 

Meni so najbolj všeč vasi v hribih nad obalo. Življenjski tempo je tu veliko bolj umirjen kot denimo v Parizu, ljudje si vzamejo čas za pogovor, za življenje, za lepoto.

 

 

 

 

 

 

Kuharski izziv v hotelu Triglav na Bledu

Hotel Triglav na Bledu je pripravil kuharski izziv za otroke. Sprejeli so jih v njihovo kuhinjo in tam so otroci pod vodstvom glavnega chefa pripravili odlično kosilo zase in za nas, starše:

 

 

 

 

 

 

Blejski grad

 

Najbrž je kar pogosto, da "domačini" ne obiščemo lokalnih turističnih znamenitosti. Ena od takih je Blejski grad. Nanj se zgrinjajo množice turistov z vsega sveta, nam pa je bilo vedno škoda vstopnine. Do danes, ko smo ujeli neko ugodno akcijo in se končno odločili obiskati ta grad.

 

 

Na grad smo se povzpeli po za turiste netipični poti. Turiste večinoma pripeljejo avtobusi na sprednji del, po široki cesti. Mi smo grad "napadli" od zadaj, po ozki peš poti. In tako ujeli pogled na grad, kakršnega marsikdo ne vidi nikoli.

 

Na gradu smo se sprehodili po muzejskih prostorih, predvsem pa uživali na toplem soncu in čudovitem pogledu na Gorenjsko.

 

 

 

 

Jaz sem spet gledal večinoma skozi objektiv. Pogosto se doma zavem, da sem marsikaj opazoval samo skozi fotoaparat in da se sploh nisem znal sprehajati okoli zgolj zaradi svojih oči. Vedno gledam skozi perspektivo amaterske slike, ki bi bila vseeno vredna spomina ...

 

 

 

 

 

Brez papirja vseeno ne gre!

Sem eden tistih, ki so nori na tehnološke "igračke". Tudi pod pretvezo, da je z njimi naše življenje bolj ekološko, ker porabimo manj papirja, manj je transporta dobrin, ker si jih nabavljamo kar v digitalni obliki, manj je materialov, porabljenih za shranjevanje vsega, kar je bilo včasih na papirju, danes pa na trdem disku, itd. A vseeno tudi meni brez papirja ni živeti. Tako, kot temu gospodu: