Bratislava, grajski pozdrav

Bratislavski grad kraljuje nad celotno Bratislavo, s svojo lego pa obljublja tudi lep razgled na mesto. Danes je v gradu muzej.

Pot do gradu je ravno prav strma, da jo je najmlajša po celodnevnem potepanju zmogla samo še v stilu "vreče krompirja":

Bratislava, pogled z razgledne ploščadi Novega mostu

Novy most s svoje razgledne ploščade (žal dosegljive zgolj proti plačilu) ponuja čudovit razgled na vso Bratislavo, pa tudi na začetek Avstrije in Madžarske, saj z avtom do obeh držav iz Bratislave prideš zelo hitro. Bratislavski grad je na spodnji sliki na levi.

Bratislava, v zavetju njenega Novega mostu

Bratislavski Novy most so zgradili v čast in spomin vstaji Slovakov proti nacizmu. Most spada v Svetovno federacijo velikih mostov, najbolj znamenit na njem pa je UFO oziroma "vesoljska ladja", razgledna ploščad in restavracija. Mi smo si most najprej ogledali spodaj. Pot za pešče namreč poteka pot cesto.

Bratislava, lepota njenih hiš

V Bratislavi je dovolj, da se sprehodiš skoznjo z odprtimi očmi. Prijeten ulični vrvež s svojim čebljanjem boža pročelja lepih, starih hiš, ki so neme priče porok in pogrebov, parad zmagovalcev in procesij poražencev ...

Bratislava, predsedniška palača

V Bratislavi je, vsaj kar se ugleda tiče, lepo biti predsednik. Živiš sredi mesta v prelepi stari Grasalkovičevi palači, ki jo hodijo gledat turisti. Še posebej je mikavna menjava straže. Prijetno presenečenje je tudi to, da je park ob palači javen, torej se skozenj lahko sprehaja kdorkoli.

Trenčin, Slovaška

Ja, tudi Trenčin ima, tako kot številna slovaška mesta, svoj grad. Lep podnevi, romantičen ponoči. Tak, kot je grad na zgornji sliki, smo ga občudovali kar iz kampa, ki leži na otoku sredi reke Vah. Za slovenske razmere je to ogromna reka, je pa tudi najdaljša slovaška reka.

Čičmany, Slovaška

Čičmany so majhna, osemsto let stara vas, kjer so, upoštevajoč dejstvo, da živijo sredi gozdov, izbrali najbolj logično pot in hiše vedno gradili iz lesa. Vendar se je nekomu nekoč zazdelo, da je vas preveč monotona in je svojo hišo polepšal. O kakšnih fasadah ni vedel nič, imela pa je čopič in je hišo preprosto porisal. Sosedi je bilo to všeč, pa je "težila" svojemu možu tako dolgo, dokler ni še on hiše porisal. Kmalu so risali vsi po vasi.

Leta 1921 je vas zajel velik požar. A do takrat je pisanost hiš vaščanom zlezla že toliko pod kožo, da so tudi nove hiše zgradili enako, kot stare, in vse spet lepo porisali.