Bratislava, lepota njenih hiš

V Bratislavi je dovolj, da se sprehodiš skoznjo z odprtimi očmi. Prijeten ulični vrvež s svojim čebljanjem boža pročelja lepih, starih hiš, ki so neme priče porok in pogrebov, parad zmagovalcev in procesij poražencev ...

Bratislava, predsedniška palača

V Bratislavi je, vsaj kar se ugleda tiče, lepo biti predsednik. Živiš sredi mesta v prelepi stari Grasalkovičevi palači, ki jo hodijo gledat turisti. Še posebej je mikavna menjava straže. Prijetno presenečenje je tudi to, da je park ob palači javen, torej se skozenj lahko sprehaja kdorkoli.

Trenčin, Slovaška

Ja, tudi Trenčin ima, tako kot številna slovaška mesta, svoj grad. Lep podnevi, romantičen ponoči. Tak, kot je grad na zgornji sliki, smo ga občudovali kar iz kampa, ki leži na otoku sredi reke Vah. Za slovenske razmere je to ogromna reka, je pa tudi najdaljša slovaška reka.

Čičmany, Slovaška

Čičmany so majhna, osemsto let stara vas, kjer so, upoštevajoč dejstvo, da živijo sredi gozdov, izbrali najbolj logično pot in hiše vedno gradili iz lesa. Vendar se je nekomu nekoč zazdelo, da je vas preveč monotona in je svojo hišo polepšal. O kakšnih fasadah ni vedel nič, imela pa je čopič in je hišo preprosto porisal. Sosedi je bilo to všeč, pa je "težila" svojemu možu tako dolgo, dokler ni še on hiše porisal. Kmalu so risali vsi po vasi.

Leta 1921 je vas zajel velik požar. A do takrat je pisanost hiš vaščanom zlezla že toliko pod kožo, da so tudi nove hiše zgradili enako, kot stare, in vse spet lepo porisali.

Grad Bojnice, Slovaška

Grad Bojnice je tak, kot bi ga vzel iz Disneyeve pravljice. Pravljično je tudi dogajanje pred gradom, predvsem zaradi sokolarjev in igralcev, ki ti v predstavi pričarajo delček časov, v katerih so bili glavni mušketirji. Puške so bile najbrž prave, saj je med predstavo dvakrat iz njih močno počilo in se pokadilo.


Tale ptica roparica s spodnje slike, ki je letela naravnost v objektiv mojega fotoaparata, je letela tako nizko nad glavami obiskovalcev, da me je s krilom lopnila po glavi!

Banska Štiavnica, Slovaška

Bansko Štiavnico smo na zemljevid našega potovanja dodali zaradi v muzej spremenjenega opuščenega rudnika zlata. Ob dolgem sprehodu po delčku rudnika smo dodobra spoznali vse napore, ki so jih preživljali rudarji ob kopanju ton rude, da so iz nje dobili nekaj gramov zlata. Od zdaj naprej me bo vsakič, ko bom kje zagledal kaj zlatega, spreletela misel na trpljenje, ki je bilo vloženo v to zlato ...

Morda nas je tudi zato potem, ko smo končno spet prišli na sveži zrak, rudarsko mesto Banska Štiavnica še toliko bolj prijetno presenetilo. Na glavnem trgu smo ujeli neko prireditev. Na odru so se predstavljali domači glasbeniki in plesalci, po trgu pa je bil cel kup stojnic s spominki, lokalnimi sladicami, izdelki domače obrti ...

Švicar je imel najdaljšega!

V kampu Neresnica ob mestu Zvolen se je zvečer, še ko smo postavljali šotor, zaslišala lepa melodija. Kmalu smo odkrili vir zvoka. Švicar, ki se je prav tako ustavil v istem kampu, se je odločil "prezračiti" svoj rog. Na naše prigovarjanje je iz kratke vaje naredil večerni koncert, ki nam je pomagal, da smo kasneje zaspali z nasmeški na obrazu.

Razkril nam je tudi skrivnost, kako stlači rog v svoj kombi - rog se razstavi na tri manjše dele.