S terencem po Gorenjski

Prijazni gospod nas je s svojim starodobnikom, ruskim terencem UAZ, zapeljal po Gorenjski. Vau, kakšna dogodivščina! Bolj, ko je bila pot slaba, boljše se je počutil avto!

Dan smo zaključili na letališču Brnik, kjer se je streha terenca spremenila v odlično razgledno ploščad.

UAZ-e delajo še danes. In niso veliko drugačni, kot so bili pred 20 leti. Kar pomeni, da so še vedno kleni terenci, ki radi delajo. Gospod, ki ima tega rdečega UAZ-a, ima doma sicer še udobno francosko limuzino z usnjenimi sedeži in avtomatskim menjalnikom. Pa se veliko raje vozi s tole "rdečo gajbo". Ker ima tale Rus neko svojo dušo. Po vožnji z UAZ-om ga razumem tudi jaz.

V mesto je prišel cirkus

Tokrat nismo šli mi na pot iskat kaj zanimivega, saj je nekaj zanimivega prišlo kar k nam v mesto. Obiskal nas je cirkus Medrano. Pa smo si rekli, da je kljub nesramno zasoljeni ceni prav, da enkrat vstopimo tudi v svet cirkusa.

Zelo so mi bile všeč točke, v katerih so nastopali ljudje. Neverjetno, kaj vse zmore človeško telo v kombinaciji s spretnostjo in pogumom! V zgornji majhni krogli se je denimo hkrati vozilo kar pet motoristov!

Všeč mi je bilo tudi to, da so akrobacijam dodali bolj umetniške točke, ples in glasbo.

Kar pa mi nikakor ni bilo všeč, so bili nastopi živali. Te so se mi smilile. Naj ljudje nastopajo, saj dobijo v zameno denar. Živali pa dobijo v zameno majhen hlev, ki je vsak teden postavljen drugje. To pač ni življenje, kakršnega si zaslužijo živali.

Navdušen sem bil nad logistiko. Takle cirkus je pravo mesto v malem. En vlačilec je električna postaja, en vlačilec so sanitarije, veliko vlačilcev je predelanih v avtodome ... Po predstavi sem se ponoči še enkrat vrnil nazaj, zgolj zato, da sem jih lahko občudoval, kako hitro podirajo šotor in vse okoli njega. Uigrana ekipa, kjer nikomur ni bilo treba reči, kaj mora kdo narediti. Vsi so samo delali, tiho in hitro.

Križna jama

To pa je dogodivščina!

Križna jama ni turistično sprehajališče, kakršno je Postojnska jama. Tu je vse še tako, kot v jami mora biti - črno kot v rogu. In s številnimi jezeri, po katerih se voziš s čolnom.

Brez vodiča vseeno ne bi naredil v jamo niti koraka ...

Grad Snežnik

Grad Snežnik je bil zame veliko, prijetno presenečenje. Popolnoma obnovljen, lep, ne prevelik, ne preveč bahav, prijeten, prijazen grad. Prvi grad, v katerem bi še jaz živel!

Snežnik

Dolga je pot, a čudovita nagrada je vrh!

Filip ima 5. kyu pri aikidu!

Prisrčnost