Sladek spomin na prihodnost

Pomlad je končno zmogla toliko toplote in svetlobe, da se je drevje na našem vrtu začelo prebujati. Češnja s svojim prebujanjem vsak dan bolj jasno obuja spomin na lanski sladki pridelek in vzbuja pričakovanje, da bo takole lep pogled v krošnjo tudi letos. Kmalu ...

Pusti grad

Puščobe, ki straši iz imena našega današnjega cilja, na poti ne srečaš nikjer. Ravno nasprotno! Manj kot pet minut zatem, ko na avtocesti Kranj - Jesenice zapustiš avtocesto na izvozu za Radovljico, se znajdeš na čudoviti, tri ure dolgi, povsem lahkotni peš poti. Začneš s prečkanjem Save čez Fuxovo brv, ki v otrokih prebudi domišljijo.

Nato nadaljuješ po prijetni poti, večinoma skozi gozd, kjer otroci spet najdejo cel kup razlogov, da sprostijo svojo pustolovsko žilico.

Višinske razlike je na vsej poti le za sto metrov, zato ti sape nikjer ne zmanjka. Prav tako je dovolj tudi svežega zraka, miru in lepega razgleda na Radovljico.

Do Pustega gradu vodi krožna pot. Sicer lahko od Fuxove brvi ubereš bližnjico in opraviš izlet do gradu in nazaj v eni sami uri. A je lepota gozdne poti vredna daljšega sprehoda. Tako narediš ovinek po gozdni učni poti, in ob prihodu na Pusti grad sta za tabo že dve tretjini vse poti.


Pusti grad so okrog leta 1190 zgradili Ortenburžani na strateški legi nad Lancovim. Strateški legi danes izletniki pravimo drugače - fantastičen razgled! Sam grad je bil dolgo časa povsem pozabljen, pred nekaj leti pa so ga domačini spet iztrgali iz objema gostega grmovja.

O čudovitem razgledu in prijetni poti do njega se splača prepričati osebno!

Koliko smo vredni

Tale ni moja, je pa lepa:

Bankovca za 20 evrov si želi vsakdo. Cenjen je tudi, če je zmečkan, pohojen, umazan, celo malo strgan. Ne glede na grde stvari, ki mu jih naredimo ljudje, je še vedno vreden svojih 20 evrov.

Tudi ljudje mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v umazaniji. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Pa vendar, ne glede na to, kaj se je zgodilo in kaj se bo zgodilo z nami, nikoli ne bomo izgubili svoje resnične vrednosti.

Umazani ali čisti, zmečkani ali urejeni, še vedno smo neprecenljivi za tiste ljudi, ki nas imajo radi.

Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar imamo ali koga poznamo, temveč od tega, kdo smo. To pa je nekaj, kar nam nihče ne more vzeti!

Megla na Krvavcu

Tisti, ki so kdaj gledali grozljivko "Megla", so jo ta konec tedna lahko podoživeli na Krvavcu. Spet drugi so lahko na lastni koži izkusili, kakšno bi bilo življenje v oblaku. Predvsem slabo vidljivo ...

Ob vidljivosti skoraj nič se zdi smuka nemogoča. A ko zaradi megle večina smučarjev obupa in se vrne v dolino, z njimi odide tudi strah pred hitrimi smučarji. Takrat pridemo na svoj račun družine z majhnimi otroki. Ker tako ali tako vozimo počasi, megla na hitrost ne vpliva. Imaš pa občutek, kot da Krvavec obratuje samo zaradi tebe. Drugih ljudi pač ne vidiš, pa čeprav morda stojijo le 30 metrov preč od tebe. Skratka, tudi v megli se da povsem nasmučati. Toliko, da noge rečejo "dovolj"!

Objemi življenje

In kljub temu še vedno vidim idiote, ki se v avtu ne privežejo ...

Poglej si filmček ...

Pomlad je prišla tudi na Bled

In jaz sem mislil, da sem edini, ki se je spomnil prvi pravi spomladanski sprehod opraviti na Bledu. Ojej ... Hodili smo kot v procesiji, prehitevanje ni bilo možno. A je bilo vseeno lepo. Ker je bilo pomladno!

Pozdrav pomladi

Aaaahhhh, kako paše tale vonj po pomladi! Ni šans, da bi na tak sončen dan, ko sneg prizna svoj poraz toplemu soncu, ostali v hiši!

Kljub temu, da jo imamo skorajda pred nosom, smo šli danes šele prvič v življenju na sprehod skozi Dolžanovo sotesko nad Tržičem. Super sprehod!