Oglas

Alenka Godec

S tole objavo želim izreči javno zahvalo Alenki Godec. Dobil sem namreč njen CD »So najlepše pesmi že napisane«.

Veš, glasba s tega CD-ja zame in za mojo ženo ni samo glasba. Je Življenje. Odkar je ta glasba v najinem domu, se vrti vsak dan, in vedno prinaša v najin dom toplino, veselje in energijo. Prinaša iskren nasmeh na najina obraza, prinaša sproščenost in dobro voljo. Ta CD ozdravlja človeško dušo, utrujeno od norije vsakdanjega sveta. Ta CD me spet spominja, da je svet v svojim bistvu dober, samo mi ga prevečkrat zamažemo s črnim pogledom.

Zatorej res – iskrena ti hvala, Alenka! Za vso ljubezen, ki jo s tvojo glasbo deliš nam.

Mimogrede –Alenkine priredbe so večinoma boljše kot originaIi, kar se zgodi skoraj nikoli …

Fotografija: www.alenkagodec.com

Sladka Kitty

Moja Irena je super! Občudujem njen trud, vložen v rojstne dneve najinih angelčkov. Tokrat je bila na vrsti Živa, 4. rojstni dan. Priprave na izdelavo torte so se začele tako, da sta Živa in Irena brskali po internetu, dokler ni Živa rekla: "Tole torto bi mela". Da bo roza, smo itak vedeli že dolgo ... Ker mora biti vse roza. Potem je sledilo delo, veliko dela. In na koncu super torta, ki je Živi v očkah prižgala zvezdice :)

Popoln začetek popoldneva

Danes se je zgodilo nekaj izrednega. Z Ireno sva iz službe prišla brez otrok, ker jih je mama peljala na sladoled. Jaz te enourne priložnosti ne bi znal izkoristiti, pa imam k sreči ob sebi Pametnejšo. Ta se je takoj začela preoblačiti in mi samo rekla: "Tečt greva!" Prvič letos skupaj, drugič ali tretjič v življenju skupaj ...

In sva šla. Smo šli, saj je šla še Heli zraven. Prvič ta teden sem zagledal nebo, ko se je na delu nebeškega stropa oblak raztrgal in namignil na modro lepoto, ki jo je skrival nad sabo.

Super je bilo! Zasnežena, tiha polja, svež zrak, najdražja pa ob meni zasopla kot da bi ... :) No, saj veste ...

Fantastično, kako so najlepši trenutki življenja drobne minute ali ure tam, kjer nič ne stane. Za srečo ne potrebuješ denarja, samo Najdražjo in čas.

Le ta presneti pes ... Udiralo se ji je pod nogami, eno uro smo tekli ... In se ni utrudila. Nič! Halo?! Tega psa sploh ne znam zdelat! In to mi je všeč!

Premagan strah

Čudovito je delati z ljudmi, ki obvladajo svoj posel. Točno to se mi je zgodilo v Zavetišču Horjul, kjer smo našli našo Heli. Lastnica zavetišča obvlada svoj posel in dobro pozna "svoje" pse. Tako je imela tudi glede Heli povsem prav, ko je rekla, da nas z njo čaka delo, ampak da ji zapuščeno življenje na ulici ni pustilo nobenih nepopravljivih posledic. Veseli me, da je imela prav.

Eno od bremen preteklosti, ki jih je Heli nosila v sebi, je bil strah pred drugimi psi, ki jih je srečala na ulici. Prvi dan se je na sprehodu prestrašila še nekega cucka, velikega komaj kaj več od moje roke od prstov do komolca. Potem pa je šlo počasi na boljše, bolj, ko se je družila s psi na ulici in v pasji mali šoli, bolj jih je sprejemala.

Danes nas je zelo razveselila, ko je na svoj vrt spustila sosedovo psico, prav tako najdenko. Več kot eno uro sta se lovili in igrali, in nobenega strahu ni bilo več. Do danes je bila namreč tudi do sosedove psice zelo zadržana, včasih celo prestrašena, Zdaj je tega očitno konec. Super! Pa še utrudila se je, da zdaj vsa zadovoljna počiva.

Heli, prostor!

V pasji šoli se zadnji mesec učimo tudi ukaza "prostor". Ob tej besedi naj bi se pes ulegel na tla. Žal pa mi pri Heli ta ukaz ne deluje. Kadarkoli sem ji ukazal "prostor", me je samo pisano gledala, potem pa se je obrnila in odšla drugam. Za moj ukaz ji ni bilo mar.

Danes pa je zadeve prevzel naš devetletni Filip. Niti malo nisem verjel, da mu bo uspelo. Pa je vseeno poizkusil, s "klikerjem" in pasjimi piškoti, tako kot vedno doslej tudi jaz. Meni ni nikoli uspelo. Filipu je uspelo takoj!

Naša Heli se zdaj zna pravilno odzvati na ukaz "prostor". No, ja , vsaj takrat, kadar ji to ukaže Filip ...

Aja, kliker, to je pa majhna reč, ki ob pritisku odda zvok, "klik", ki psu pove, da je nekaj naredil dobro:

Zmota

Poročil sem se relativno mlad, pri 23 letih. Takrat sva bila oba še študenta. Živela sva vsak pri svojih starših, videla se nisva vsak dan, noči nisva nobene dočakala skupaj. Poroka se je zdela idealna. Verjel sem namreč, da poročeni moški seksajo vsak dan.

Zmotil sem se.