Stavek, ki je zanikal samega sebe

Rokizem št.7

Ta tematika je zagotovo zelo zanimiva, vendar me prav nič ne zanima ...

Jakobov sedmi

Tokrat je šla Irena v avtomobilistične vode ...

Pomembno je, kako začneš

Rokizem št. 6

Po ponedeljku se teden pozna!


P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Poročni optimizem

Rokizem št. 5

Draga nevesta!

Če na tvoji poroki slučajno ne bo padal dež, naj te to nič ne skrbi. Tudi brez padavin bo poroka še vedno čudovita!


P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Slap Kozjak

Slap Kozjak je bil tokrat cilj precej nevsakdanje skupine ljudi, ki smo se udeležili čisto pravega mini poročnega potovanja. Fantastična ideja!

Sanjska poroka

Kdaj je poroka sanjska? Zagotovo ne takrat, kadar je vanjo vloženo veliko denarja, kadar je zanjo sestavljen program, ki teče kot namazan, in kadar so vsi prisotni oblečeni po zadnji modi. O, ne, zame to že ni sanjska poroka.

Sanjska poroka je zame takrat, kadar je v zraku ljubezen. Takrat, kadar vse poteka spontano, nenačrtovano. Takrat, kadar so vsi svati nasmejani, odprti in prijazni ter iskreno delijo srečo z mladoporočencema. Poroka je popolna takrat, kadar vidiš, da so na poroki tudi vsi ostali prisotni potihem pri sebi ponovili poročne obljube ali pa se odločili, da jih bodo kmalu prvič dahnili tudi sami - ker so se nalezli ljubezni mladoporočencev. Poroka je sanjska, kadar so vsi prisotni zaljubljeni.

Jaz sem včeraj in danes doživel sanjsko poroko. Neponovljivo. Vsi zgoraj opisani pogoji so bili izpolnjeni, za nameček pa jim je bilo dodano še sanjsko okolje, čisto po mojem okusu. Luksuz hotelovi in blišč dvoran je zamenjala trentarska narava (glej zgornjo sliko). Joj, lepše sploh ne bi moglo biti!

Sanjska poroka je bila poroka moje sestre. Tako sestro bi privoščil vsakomur, le stežka pa bi jo komu dal za ženo, saj je le redkokateri moški vreden tako dobre ženske. No, njen mož jo je vreden! Drugače danes ne bi mogel biti njen mož. Čeprav sem šibkejši od njega, znam takrat, ko je treba braniti svoje, postati zelo divji :)

Pogum in junaštvo

Rokizem št. 4

Le pogumen moški je sposoben narediti velik korak naprej.
Le junak pa je zmožen priznati svojo napako.

P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Lep pozdrav

"Bodi lepo, zgledaš že tako!"

No, a ni to en lep pozdrav, ki prija vsakemu ušesu?

Ti privoščim, da bi te kdo danes takole pozdravil. Mene je :)

O smrti

Rokizem št. 3

Smrt tvojih starsev je nekaj naravnega.
Smrt tvojih otrok je nekaj strasnega.


P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Zobotrebci

Rokizem št. 2

Če ne bi bilo dolgih, dolgočasnih zim, ne bi nikoli dobili zobotrebcev.

Pojasnilo: le kdo bi se odločil za dolgotrajno rezanje lesa v drobne palčke takrat, kadar bi imel možnost delati karkoli drugega? Le obupni dolgčas sredi zime je nekoga lahko spravil k takšni ideji.


P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Logičnost v življenju

Rokizem št. 1

Če bi bilo v življenju vse logično, bi bilo dolgočasno.


P.S.
Rokizem je bedarija, za katero si mislim, da sem si jo izmislil sam.

Kriza kot priložnost

Zadnje mesece povsod berem in poslušam o svetovni gospodarski krizi. Pa si mislim svoje. A najprej opozorilo: v nadaljevanju zapisano velja samo za družine, ki še vedno imajo službe s plačami, ki zadostujejo za pokritje življenjskih stroškov.

V finančni krizi so največ izgubili bogati, ki so si lahko privoščili kupovanje vrednostnih papirjev, nepremičnin in jaht. Vse to je zadnje mesece izgubilo velik del svoje vrednosti. »Mali« človek ni izgubil veliko, se je pa zaradi krize in nelagodnega občutka glede bližnje prihodnosti začel obnašati bolj racionalno, manj slepo potrošniško, kot do sedaj. In tako je ta »mali« človek nenadoma ugotovil, da mu avta še ni treba zamenjati, saj stari, pošteno povedano, še vedno čisto dobro deluje. Isti človek je obenem odkril, da so počitnice lepe tudi v Sloveniji in da ni treba iskati lepot na drugi celini. Prav ta danes zaskrbljeni človek je tudi spoznal, da ne potrebuje drage restavracija zato, da bi se imel lepo s prijatelji. Povabi jih domov in mu je čisto lepo z njimi ob domači mizi. Nenazadnje je ta človek odkril, da so prijatelji sicer zastonj, a hkrati najbolj dragoceni. Zato si zanje in za družino zdaj jemlje več časa. Čas pa je, mimogrede, brezplačen.

Svetovna kriza torej med drugim dela nekaj dobrega – bistri naš pogled. Pozornost preusmerja od materialnega bogastva k tistemu, ki je brezplačno, a hkrati neprecenljivo. Spet se začenjamo zavedati vrednosti ljubezni, prijateljstva, zdravja, lepot naše slovenske narave. Spet postajamo ljudje. In to je dobro!

Leti, leti mamica!

Mamica je končno našla čas in pogum, da je udejanjila staro darilo, za katerega še zdaj ne ve, ali je bilo dano z ljubeznijo ali z namenom naklepnega umora :)

Tako se je danes za naju služba nehala predčasno. Pobrala sva še otroke in psa, nato pa smo se odpeljali v Bohinj. Tam sem najdražjo predal v roke mojega soimenjaka, ki je prav danes praznoval svoj trideseti rojstni dan. Kombi ju je odpeljal 40 minut daleč na Vogar, od koder sta poletela z jadralnim padalom.

Razgledi so bili fantastični in jih fotoaparat z varnih tal seveda ni mogel ujeti. Vsekakor pa tak polet lahko priporočiva vsakomur.

Všeč mi je, da je kot dodatno "storitev" pilot v polet vključil še nekaj akrobacije - seveda po soglasju potnice. Tako sta se z Ireno nekajkrat zavrtela, tudi na glavo, kar dokazuje spodnja fotografija. Da ni samo fotka obrnjena na glavo, ampak kar celo padalo, pa dokazuje veja na desnem robu slike:

Poletno razkritje

Počitnice se zame zdajle končujejo in blog bo kmalu bogatejši za nove podobe lepih trenutkov življenja.

Jutri je spet služba. Kar je fino. Fino je imeti službo. Enako fino je, da sem se pravkar vrnil s poletnega počitniškega potepanja po naši prelepi Sloveniji. Odkrijte jo še vi, lepše dežele na tem svetu ni!

Med potepanjem sem imel v miru slovenskih gozdov, v šepetu slovenskih voda in v osvežilnem pišu slovenskega zraka dovolj priložnosti tudi za razmislek, branje in pogovor. Domov sem prišel z novimi spoznanji.

Glavno spoznanje je tole: hodi naokrog z nasmeškom na obrazu, in marsikaj boš naredil boljše, kot če boš gledal na svet z mrkim pogledom.

Skratka, smej se, človek!

P.S.
Poročila s potepanja boste čez par dni našli v arhivu tega spletnega dnevnika (desni rob te strani) za meseca julij in avgust 2009.

Limski kanal

Na poti iz hrvaške Istre domov smo se peljali tudi mimo Limskega kanala. Gre za okoli 9 km dolg zaliv, ki je izven sezone, brez gneče, zagotovo zelo prijeten konec Hrvaške. Tokrat je bil najlepši pogled nanj z opazovalnice ob cesti.

Sledilo je še nekaj ur vožnje z vmesnim postankom v Izoli. Z večernim prihodom domov se je naša letošnja poletna dogodivščina končala.

Morje

Ja, po treh letih smo prvič par dni dopusta preživeli tudi na morju. Tokrat v manj obljudenem delu hrvaške Istre, tam, kjer turističnih množic še ni, kjer je morje čisto in si ponoči sam z zvezdami, brez hrupa s promenade. Ne, ne povem, kje je to. Ker potem to ne bo več tako miren kotiček :)

To je bil lep zaključek lepih poletnih počitnic!

Ptuj

Čudovito mesto. Lepo mesto. Sprehod skozi Ptuj je pravi užitek. Začneš ga na brezplačnem parkirišču blizu Term Ptuj, greš čez poseben most, namenjen samo peščem in kolesarjem, naravnost v staro mestno jedro, pa nato na grad, in seveda obvezno še na ptujsko kosilo - piščanca.

Razgledni stolp Gomila

Z razglednega stolpa na Gomili je ob lepem vremenu Evropa manjša, saj se vidi vse do Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Mlin na veter

Na Stari gori stoji mlin na veter. Je del ceste obnovljivih virov energije, ki v Avstriji in Sloveniji vodi do dvanajstih načinov okolju neškodljive izrabe energije. Na tej cesti so denimo še mlin na Muri, rastlinjak, ki se ogreva z geotermalno energijo itd. Zanimivost tega mlina je, da se mu "kapa" obrača po vetru in tako omogoča delovanje ne glede na to, s katere strani piha veter.

Noč na seniku

Tole je še ena, zdaj že tretje leto tradicionalna dogodivščina: spanje na seniku na kmečkem turizmu. Slamo si sam oblikuješ tako, kot si želiš. Bi imel rad pod vratom malce več "jogija"? Ni problema! Bi imel rad noge malo višje? Ni problema! Skratka, seno ti omogoča, da si narediš "jogi" po svoji meri. In potem spiš v prijetnem vonju sena, prisluškuješ zvokom kmetije in sanjaš, dokler ti zjutraj ne zapoje petelin. Stokrat boljše kot hotel!

Pustolovski park Maribor

Noro! Adrenalinsko! Nepozabno! Fantastično!

Sredi Maribora, v parku, je pravi pustolovski park z izzivi za otroke in odrasle. Vredno izleta!

Inštruktor ti na začetku pokaže, kako se v parku obnašati in varovati, nato pa te za poljubno število ur prepusti samemu sebi in izzivom, ki visijo par metrov nad tlemi. Na "progah" smo uživali vsi, od najmlajše štiriletnice do najstarejše nekajvečletnice.

Zadeva je povsem varna, razen ... Razen če si trmast, smotan moški, ki se hoče sam sebi dokazati, da je "dedc". Žal brez kondicije. In potem sem se na koncu 8 metrov nad tlemi na težki "progi" povsem brez moči samo še obešal na žice, saj nisem bil več sposoben z rokami dvigovati teže lastnega telesa. Posledice so bile lepo vidne:

Vseeno pa velja - še bomo šli! :)

Pohorje (še vedno)

Med našim potepanjem po Pohorju smo srečali luštno cerkvico sv. Areha na - seveda - Arehu in zanimiv stolp na Žigartovem vrhu. Plošča na stolpu nas je poučila, da je to opazovalni stolp (steber), postavljen samo za potrebe zemljemerstva. Potem smo pa tuhtali, kaj to pomeni ...

Mariborsko Pohorje

Dobre štiri počitniške dni smo preživeli v čudovitem apartmaju na Mariborskem Pohorju, v bližini pohorske vzpenjače. Avgust je tu gor izvensezonski čas, in temu primerna je bila tudi cena apartmaja.
Kaj bi počel tam, kjer se ponavadi smuča, avgusta? Predvsem smo našli mir, odstotnost gneče, senco, čudovit razgled, nad gozdom pa tudi vesoljsko ladjo:

V ceno apartmaja je bilo všteto jahanje otrok. Konj je bil star 23 let in je nenehno kihal. No, ni nepomembno tudi dejstvo, da je konj čisto vsakič, ampak res čisto vsakič, ko je kihnil, še prdnil. "Ačih - prdrdrd!" se je slišala iz gobca in riti ubogega konja vsakih par minut. Najprej gobec, takoj zatem še rit. Spet gobec, takoj še rit ... No, omembe vreden je tudi vodnik konja. Ta je poskrbel za nekaj adrenalina v krvi staršev že s svojim prihodom. V obraz je bil rdeč. Pa ne rdeč od sonca, ampak od alkohola ...

Na Pohorju smo se dvignili visoko nad mesto in daleč proč od služb.

Velenje

Danes smo bili v Velenju. Bolj iz dolgčasa kot pa namenoma smo obiskali muzej rudnika premoga. In tri ure hodili okrog z odprtimi usti! Kakšno doživetje! 150 do 180 metrov pod zemljo so v opuščenih rovih naredili muzej, podkrepljen s sodobno večpredstavnostno tehniko. Odličen vodič nam je predstavil razvoj premogovnika in tehnik izkopa premoga, predstavljeno pa podkrepil s posebnimi učinki, ki so vključevali tudi eksplozije in podzemne potrese! Noro in zanimivo tudi za otroke od 4 let naprej, če le najdejo v naročju dovolj varnega zavetja, dokler ne premagajo strahu pred podzemljem. Vrhunec vsega nam je bila pa rudarska malica 170 metrov globoko pod zemljo. Mljaski, okusna klobasa! Fotografiranje je v muzeju prepovedano, zato smo v objektiv ujeli le Velenje. Najlepši pogled na mesto je z velenjskega gradu, pod njim pa je skakalnica. In glej jih, norce, ki so plezali po skakalnici in se po zadnjicah "sankali" navzdol. Podobnost z mojimi otroki je zgolj naključna ...

Izola

Kadar si zaželimo morja za en dan, si izberemo Izolo. Dovolj blizu je, plaža ima miren, senčen gozdiček, minuto hoje stran pa se že skrivajo lepe ulice starega mesta. Morje se sicer ne more primerjati s hrvaškim, slano je pa le ... :)

Soča, princesa rek

Soča je mrrrrrrrzla, ampak lepa reka. Zasluženo nosi naziv ene najlepših evropskih rek.

Posebno doživetje ponuja sprehajanje po 51,5 metrov dolgi brvi čez Sočo pod kampom Lazar. Vijuganje sem in tja, gor in dol daje občutek negotovosti, ki pa je lažen, saj brv zmore na sebi obdržati do 100 oseb naenkrat.

Palačinke

V kamp Lazar redno hodimo na kosilo ali večerjo. Vedno na velike palačinke. Sladke ali slane, s sirom, polnjene z zelenjavo, mesom, tuno ... Mljask, kako so dobre!

Koseška korita

Danes smo se skozi Kobarid odpeljali navzgor mimo Drežnice do vasi Koseč. Naš cilj so bila Koseška korita, skrita v prijetni senci gozda pod vasjo. Lahkoten krožni sprehod po lepo označeni poti nas je odpeljal v mir in lepoto korit, ki navdušijo s svojimi slapovi. V nasprotju s kakšnimi drugimi koriti, ki jih lahko gledaš samo od zgoraj navzdol, je bilo tu lepo tudi to, da je narava oblikovala tudi naravni prehod smo se lahko nekje spustili dol v sama korita in tam ostrmeli ob pogledu na strmo steno, ki se je vzpenjala visoko nad nami.

Menda so ta korita globoka do 60 m, divja in težko dostopna, zato je bilo to, kar smo videli mi na lepi urejeni poti, baje le del vseh korit.

Urejena sprehajalna pot nas je pod vasjo najprej popeljala do majhne cerkvice sv. Justa. Takoj zatem smo že hodilu ob potoku Stopnik, ki je kljub svoji skromni majhnosti na svoji poti proti Ročici ustvaril nekaj presenetljivo visokih slapov.

Krožna pot nas je na koncu spet popeljala do izhodišča. Tik pred vasjo Koseč smo se ozrli nazaj in zagledali v daljavi Drežnico. Saj veste, poročni kraj našega nekdanjega premiera.

Sladko morje

Medtem, ko se večina gnete na natrpanih in prevročih plažah ob morju, je naša plaža skrita v miru in tišini "sladkega morja" reke Nadiže. Reka je večinoma sicer globoka le 10 centimetrov, na vsakih par ovinkov pa se zliva v kakšen globok tolmun, kjer voda preseže tudi dva metra globine.

Zaščita pred koprivami

Danes smo šli na sv. Volar pri Podbeli. No, ja, hoteli smo iti. Pa je pot do cerkvice na tem hribčku tako obupno slabo označena, da smo se izgubili. Še huje, znašli smo se sredi svežih kopriv, ki smo jih morali nekako premagati. V kratkih rokavih in kratkih hlačah to ni bila enostavna naloga. Pa se je naš Filip znašel in izumil posebno protikoprivno zaščitno obleko. Kratke hlače potegneš navzdol do nogavic, malce znižaš še spodnjice, roke iz rokavov skriješ za majico, pa imaš kar naenkrat obleko, ki ti pokriva celotno telo. Potem pa na juriš skozi koprive! Nič ni več peklo ...

Reševanje psice Heli

P.S.
Voda je bila pač globlja, kot sem mislil ...