Ferata v kanjonu reke Rio Sallagoni

Arco na severu Gardskega jezera je krasno izhodišče za številna doživetja v naravi. In za vse cilje tam naokoli zadostuje kolo. 

Pol ure kolesarjenja, pa si v Rivi del Garda na obali. Le nekaj minut porivanja pedal, pa si na ferati.

 

Slaba ura res lepega kolesarjenja te pripelje do prekrasnega kanjona majhne reke Rio Sallagoni. Že pot do tja je prekrasna, večinoma po širokih, lepo urejenih kolesarskih poteh, kjer ne moreš srečati avtomobila, in zato res uživaš v naravi.

V soteski reke Rio Sallagoni te pričaka večinoma nezahtevna, a zelo lepa ferata, kjer sta obvezna oprema čelada in samovarovalni komplet. Otroci morajo biti že večji, ker na nekaterih delih njihove roke in noge drugače preprosto ne dosežejo naslednje opore. Na začetku je potrebno nekaj moči v rokah, da z eno roko zadržiš svoje telo, ko z drugo prepenjaš varovala. Pa fino je ne priti sem na vrhuncu sezone, ker potem od miru v soteski ne ostane nič, saj te čaka plezanje in hoja v koloni.

Obisk te soteske, še posebej izven sezone, toplo priporočava, saj predstavlja lep umik v mirno naravo, ferata pa doda svoje k zabavi. 

Po lojtrcah gor: Cima Sat

Pogled na Rivo del Garda.

 

Na najinem športnem dopustu v Arcotu je danes prišel dan za vzpon na vrh Cima Sat. Čakala naju je zanimiva kombinacija klasične planinske poti in ferate, ki je zgrajena predvsem v obliki neskončnih lestev. Ni za višine boječe ljudi ... Obljublja pa res lepe razglede, torej pojdimo!

S kolesom iz Arcota na izhodišče poti v Rivi del Gardi.

Kot za vse lepote okoli Arcota tudi za vzpon na Cimo Sat nisva potrebovala avtomobila. Iz kampa sva se do izhodišča v Rivi del Garda odpeljala s kolesi, saj vodi od Arcota do Rive res lepa, široka kolesarska cesta. Kolesi sva zaklenila v centru Rive del Garda, ob obali, in se odpravila v hrib, ki kraljuje nad mestom. 

Po polurni hoji se na Rivo del Gardo že odpre lep razgled. 

Pot se začne po mestnih ulicah, nadaljuje po cesti navzgor, cesta postane zelo strma pot, na koncu pa se spremeni v planinsko stezo. 

Z vsakim korakom višje, z vsakim korakom lepši razgled. 

Cesta se spremeni v gozdno pot, ta pa počasi v kamenje.

Razgled pa je!

Sama ferata kmalu pokaže svojo glavno značilnost - lestve. Po njih je plezanje varno in nadzorovano, motili pa so me turisti z glede na opremo in obnašanje skromnimi izkušnjami v gorah. Taki, namesto da bi zaradi neizkušenosti dobili kaj več strahospoštovanja, rinejo na lestve eden za drugim brez razmisleka, da te lestve pač niso grajene zato, da bi istočasno na njih viselo deset ljudi. Mudi se jim, čeprav še sami ne vedo, kam ...

Hitro, vsi na lojtro naenkrat!

Edini butelj, ki sem čakal, da se uresniči varnostna zapoved z začetka lestve - ne vsi naenkrat gor!

Doooolga je tale lestev!

Z naraščanjem višine je naraščalo tudi moje spoštovanje, ki se je začelo mešati s strahom ... Tele lestve niso šala!

Tja gor greva!

Kako smo že rekli? Aja, seveda, hitro, vsi naenkrat na lestev!

Uuu, mater je strmo!

Razgled je pa vseeno vreden psihofizičnega napora!

Skoraj na vrhu!

Cima Sat osvojena!

Glej puščico... Ja, tam je vrh, tja peljejo tiste neskončne stopnice ...

Spet na izhodišču na obali v mestu Riva del Garda, kjer sva parkirala najini kolesi. Puščica označuje danes osvojeni cilj - Cima Sat takole bedi nad mestom.

Za krožno pot iz Rive del Garda na Cimo Sat in nazaj sva potrebovala 6 ur hoje. Prehodila sva skoraj 11 kilometrov in naredila slabih 1.200 višinskih metrov, večinoma preplezanih po lestvah. Še nikoli v življenju nisem šel tako visoko po lestvi!

Kolesarski izlet: Lago di Tenno in Pregasina

Za take razglede se splača gristi kolena!

Najin teden dni trajajoč dopust na severnem delu Gardskega jezera sva danes začinila s kolesarskim izletom. V kampu sva sedla na bicikla, najprej zagrizla v kolena do jezera Tenno, se od tam spustila v Rivo del Garda in nato odpedalirala do Pregasine po legendarni Stradi della Ponale. 

Vzpenjanje po cesti nad Arcom. Tu te avtomobili ne bodo motili!

Blagodejna voda po prvem delu vzpona. 

Ville del Monte.

Na prvem delu poti naju je najbolj očarala prijetna vasica Ville del Monte s svojimi čarobnimi uličicami. 

Ville del Monte.

Jezero Tenno je bil cilj dopoldanskega dela poti. Navdušilo je na tej točki, kjer se pokaže v svoji najlepši luči:

Lago di Tenno.

Od jezera sva  po kosilu s polnima želodcema kolesarsko dogodivščino nadaljevala s prijetnim spustom do Rive del Garda.

Nazaj v Rivi del Garda.

Iz Rive del Garda naju je popoldan čakal drugi vzpon dneva, po znameniti cesti Strada della Ponale. Dolgo nazaj so jo z izjemnimi napori izklesali v goro, po izgradnji moderne ceste pa je stara zamrla, dokler jo niso odkrili športno nastrojeni turisti. Zdaj je to obvezna destinacija vsakega kolesarja, ki obišče te kraje. Nikar pa se nanjo ne povzpni s cestno specialko, vsaj makadamkar naj bo ...

Vzpon iz Garde po fantastični Strada della Ponale.

Strada della Ponale: obvezen cilj vseh kolesarjev.

Strada della Ponale, v ozadju Riva del Garda.

Kam so to klesali cesto?!

Madonna di Pregasina.

Gardsko jezero, v ozadju Riva del Garda. 

Dih jemajoč pogled s severa proti jugu Gardskega jezera. 

Strada della Ponale: vračanje navzdol v Rivo del Garda.

Tole je bil eden od kolesarskih vrhuncev mojega življenja kar se tiče uživancije! V petih urah sva prekolesarila dobrih 50 kilometrov in zgrizla za dobrih 1.100 metrov klancev, vmes pa nabrala nešteto razgledov in lepih spominov. 

Ena najlepših kolesarskih poti, kar sem jih do sedaj doživel! Na večjem delu poti nobenih avtomobilov, prelepi razgledi in krasne poti, ki pa zahtevajo kolo, primerno za slabe ceste. 

Arco: Ferrata dei Colodri

Nad Arcom, dovolj blizu obeh kampov, da greš do izhodišča kar peš, je ferata dei Colodri. Zelo enostavna, povsem turistična pot, a vseeno ne bodite kot tisti turisti, ki sem gor lezejo v navadnih supergah. Ti si obuj pohodne čevlje, na glavo obvezno sodi čelada, okrog pasu pa samovarovalni komplet (ki ga resnici na ljubo prav veliko ne potrebuješ). Bodimo za zgled drugim, kar se varnega obnašanja v hribih tiče!

Ferrata dei Colodri.

Pogled na Arco in Gardsko jezero.

Ferata omogoča lepo krožno pot. Prvi del je nezahtevna ferata, na vrhu je lep razgled, nato pa te nezahtevna krožna pot po ovinku pripelje nazaj v kamp. Vsega skupaj je za poldrugo uro hoje, krog je dolg 4 kilometre in zahteva zgolj 200 metrov vzpona. 

Krožna pot se začne s ferato Colodri: hiter in kratek vzpon, ki mu sledi daljše nezahtevno spuščanje k izhodišču.