Srečanje

SNG Nova Gorica nam je v Prešernovo gledališče v Kranju pripeljalo Srečanje. Dramo, v kateri se v majhnem stanovanju po dolgih letih končno soočita oče in sin. Skozi dialog med njima počasi spoznamo, kako se je za na zunaj urejeno družino skrivalo trpljenje otrok in žene, saj je v hiši vladal moški, ki je imel vedno prav in poznal odgovore na vsa vprašanja. Le na ljubezen in pozornost do svoje žene in otrok je pozabil.

Drama se me je zelo dotaknila, priporočam pa jo vsem staršem mladih otrok kot opomnik, kam lahko vodi življenje, kadar ne znnamo videti in slišati ljudi, ki so nam najbližji.

Druga torta za deveti rojstni dan

Torta Pujse Pepe

Pol delovnega dneva včeraj, pol dneva danes, pa se je rodila torta Pujse Pepe - ker si je nečakinja prav tako torto zaželela za drugi rojstni dan.

Mi, otroci generacije fix

Kdo: Mladinski oder Kranj

Kako: Odlično, vredno vsake sekunde tvojega časa!

Pred problemom drog si danes še vedno večinoma zatiskamo oči. "V moji družini teh težav ne bo, mojih otrok droge ne zanimajo", si govorimo pri sebi, upajoč, da nas bo že zgolj zaradi tega svet drog zagotovo zgrešil.

Pa žal ni tako. Mamila si svojih žrtev ne izbirajo načrtno, ampak udarijo tako po bogatih, kot po revnih, mlajših in starejših, po starših in otrokih.

Šele, ko se resnično zavemo nevarnosti, in šele, ko sprejmemo, da na to nevarnost nismo imuni, smo prišli na pot izbire takega načina življenja, da se bomo drogam lahko izognili.

"Spoznaj svojega sovražnika" je ena od strategij za uspešno obrambo. In prav to so nam pripravili mladi iz Kranja s predstavo "Mi, otroci generacije x". Predstava nam prinaša deset zgodb mladih, ki so se ujeli v kruti svet mamil. Žal videno ni fikcija, saj zgodbe temeljijo na resničnih izkušnjah kranjskih odvisnikov.

Zgodba niti v enem samem trenutku ne prinese niti kančka veselja ali optimizma. Vse je črno-belo, turobno, brezizhodno. Točno tako, kot v svetu drog resnično je. Vsak od nastopajočih likov je imel tehten razlog, zakaj je poobegnil v svet drog. Vsak odvisnik je tam iskal rešitev in zavetje. A vsak je tam našel obup, praznino, utež, ki ga je vlekla še globlje.

Predstava se, najbrž tudi zaradi odlično izbranega prizorišča v kranjskem Stolpu Škrlovec, gledalcu hitro spremeni v kruto realnost. Izredna igra prikazovanja čustev, solz, abstinenčnih kriz, te ujame v svoj kruti krog žalosti, in hitro pozabiš, da nekaj metrov od sebe spremljaš zgolj predstavo. Preveč resnično izgleda, preveč boli.

Igralci Mladinskega odra Kranj so še sami komajda prenehali biti otroci. Združili so se v lani ustanovljeno gledališko društvo, in že s prvimi predstavami navdušili, morda s krutim realizmom v nekaterih pogledih celo presegli tisto, kar letos na odru ponuja gledalcem stalna, profesionalna zasedba Prešernovega gledališča.

Mi, otroci genberacije fix, je predstava, ki gledalcu ne prizanese. Ne s kletvicami, ne z zmerjanjem, ne s spolnostjo, ne s turobno brezizhodnostjo. Kljub temu, ali pa prav zato, ogled toplo priporočam vsem družinam z otroki, starimi od 14 let naprej. Zato, ker boste s pomočjo te predstave spoznali, kako krut in brezizhoden je svet drog. Zato, ker bomo starši po tej predstavi morda bolj videli svoje otroke in njihove stiske. In zato, ker bodo otroci po tej predstavi morda bolj razumeli, kako grozljivo nepovratna je pot v pogubo, na katero stopiš takoj, ko si si rekel: "Samo enkrat, samo za zabavo bom poizkusil". V svetu drog prvič nikoli ni tudi zadnjič.

Silvestrska večerja

Tradicionalna silvestrska večerja pri prijateljih.

Kar je bilo na mizi, je bilo odlično za želodec.

Tisti, ki so bili zbrani okrog mize, so bili pa odlični za dušo :)

Hrestač

Za novoletno darilo smo si v naši družini podarili ogled Hrestača, božične zgodbe v ljubljanski Operi. Res smo si iz tega naredili pravi praznik, ki smo ga nestrpno pričakovali že par dni prej.  Priprave smo začeli že takoj po kosilu. Vsi smo se zvrstili v kopalnici, pod tušem, si umili tudi lase, nato pa vsi smuknili v najboljša oblačila, kar smo jih izbrskali v omari.

 

V Ljubljani smo si najprej v Slonu privoščili kraljevske tortice in si s tem še bolj poudarili, da bo večer nekaj posebnega. Četrt ure pred šesto pa smo stali pred Opero. Že sama stavba zunaj je res nekaj posebnega in navduši oči in dušo. V sami dvorani smo bili pa sploh na vrhuncu odličnega razpoloženja.

In potem se je začel Hrestač. Balet. Kultura, kakršne ne maram. Še pred par meseci bi prisegel, da baleta ne bom šel nikoli gledat. Fantje v pajkicah, punce, ki vseskozi stopicljajo po prstih, ne, to ni zame ...

 

 

Ajajaj, kako sem se slabo poznal! Ojej, kako sem podcenjeval moč baleta! Takoj so me osvojili z zgodbo, glasbo in čudovitim plesom. Prizori, kakršna sta na zgornjih dveh slikah, sta bila čudovita zgodba romantičnosti in ljubezni, polna nalezljivih čustev.

 

In potem so prišli skupni prizori, kot so na spodnjih fotografijah. Polni neverjetne energije, spektakularne paše za oči.

 

 

Neverjetno število plesalk in plesalcev, pisanost raznolikih oblačil, pravljičnost božičnega vzdušja, vse to te objame in potegne v zgodbo.

 

 

Navdušili so me tudi otroci. Po mojem ne starejši od desetih let, pa že nastopajo na velikem odru Opere. Komaj so začeli obiskovati baletno šolo, že so se pridružili profesionalcem tam, kjer se ponavadi znajdeš šele po dooolgih letih šolanja. Bravo!

 

 

 

 

Bilo je naravnost odlično! Zato kot nekdanji antipropagandist za opero in balet sporočam vsem dvomljivcem: oglejte si opero Gorenjski slavček in balet Hrestač, pa se mi boste pridružili med ljubitelji opere in baleta. S tema predstavama preprosto ne morete zgrešiti.

 

P.S.
Izposojeni fotoaparat Canon G16 se je v Operi naravnost izkazal. Dovolj majhen, da gre v torbico, povsem neslišen in z odlično svetlobno jakostjo 1.8 mi je omogočil, da sem v temnem skritem kotu ene od lož za občinstvo in nastopajoče nemoteče ovekovečil fantazijo Hrestača še za vas.

 

Praznična Ljubljana

Ljubljana je lepa. Tudi - ali pa še posebej - konec leta, z vso novoletno okrasitvijo in množico dobro razpoloženih ljudi.