torek, 8. maj 2012

Maroko - Marrakesh


Začetek proizvodnje Dacie Lodgy me je odpeljal v Maroko, kjer ti avtomobili nastajajo. 

To je bilo prvič, da sem stopil na afriška tla. Bumbar jaz sem mislil, da bodo okoli mene sami črnci, saj sem pač v Afriki. A je sever Afrike seveda arabski :) 


Dežela je zelo slikovita. Mesta so nabito polna, na tržnicah in trgih je zelo glasno, ljudje pa ne maraja, da jih slikaš oziroma takoj pritečejo za tabo in zahtevajo, da jim za slikanje plačaš. Zahteve znajo postati kar precej agresivne ...



















Izven mest se slika spremeni. Redka poseljenost, otroci s šolskimi torbami hodijo iz šole, čeprav nikjer ne vidiš ne šole ne njihovega doma. Dobiš občutek, da pešačijo uro daleč v vsako smer, brez da bi se pritoževali ...










Maročani so spretni trgovci in bog ne daj, da dobijo občutek, da boš morda kaj kupil. Ko padeš v nakupni proces, si za vsaj deset minut dober, preden se trgovca rešiš in uspeš iti naprej. In če hočeš iz nakupne zgodbe izstopiti, ne ovinkari. Za izgovore tipa "predrago je, ne morem nesti na letalo..." imajo vedno pripravljene odgovore. Ogromno preprogo bodo zložili in poslali po pošti. "No problem, mister", ti samo plačaj. In še ena stalna krilatica: "For you, my friend, very cheap!"








Imel sem redko srečo spoznati še notranjost ene od premožnejših hiš, ki jih oddajajo turistom. Za monotonim, neopaznim pročeljem sredi ozke ulice se skriva pravi raj.










sreda, 2. maj 2012

Republika Srbska - Etno selo Stanišiči


Ob vračanju iz Srbije domov smo zavili še čez Republiko Srbsko, naš cilj je bila etno vas Stanišiči. To je "etno kičeraj"blizu vasi Bijeljina, ki ga je neki poslovnež zgradil sredi ničesar. Ljudje ga obožujejo za kratek oddih, za poroke in seminarje. Nam je bilo zaradi vsega kiča vredno priti sem in tu preživeti eno noč, a kaj več tu nimaš početi. Čisto dovolj je sem priti popoldan, se sprehoditi naokrog, prespati, in naslednje jutro oditi. Zanimivo, a enkrat v življenju je dovolj.











torek, 1. maj 2012

Srbija - Novi Sad


Novi Sad- super mesto! Če si v Beogradu, se obvezno zapelji še v Novi sad, se sprehodi skozi mesto in si privošči pogled na mesto z obzidja trdnjave. Tu se človek dobro počuti!














ponedeljek, 30. april 2012

Romunija - Timisoara


Ker je Romunija na drugi strani srbske meje, smo se odločili še za eno noč v Timisoari, nam najbližjem velikem romunskem mestu, v katerem je še vedno čutiti, da je bilo to nekoč pomembno, uspešno mesto, po katerem so se sprehajali tudi nemško govoreči premožneži.

Je bila pa razlika ob prehodu meje šokantna. Šli smo iz Balkana v Evropsko unijo, a smo šli vseeno iz premožnejših v revnejše kraje. Srbi izven Beograda in Novega Sada nimajo veliko, a Romuni blizu srbske meje imajo še veliko manj. Toliko o standardu v EU ...

Timišoara je luštno mesto, a se ne more kosati z Beogradom ali Novim Sadom, zato smo naslednji dan pohiteli nazaj v Srbijo.  Pa še ceneje, občutno ceneje je v Srbiji.











Srbija - Deliblatska puščava


Ko mi je prijatelj iz drugega dela naše popotniške ekipe predlagal, da se zapeljemo po srbski puščavi, sem najprej resno pomislil, kako hitro je človek po srbskem pivu lahko pijan. Po temeljitejši razlagi sem sprevidel svojo zmoto. Da, Srbija premore tudi svojo puščavo!

Naravni rezervat Deliblatska puščava je ena zadnjih in največjih peščenih ravnic v Panonski nižini. je ogromna, razprostira se na 35 tisoč hektarjih in je res redek naraven pojav. Skoznjo vodi makedamska cesta, prevozna za večino normalnih vozil, le s športnim avtom pozabite na prehod, saj boste kje nasedli.

Da je to res puščava, dokazuje dejstvo, da nas je tam 30. aprila kurilo kar 32 stopinj vročine.