Ne moreš verjeti!

Danes mi je kolega po emailu poslal kopijo članka, objavljenega na srbskem spletnem portalu. Ne moreš verjeti, kako se vtikajo v moje povsem osebne zadeve. Zaradi težav s povezavo dodajam kar sken spletne strani:

Še prepis teksta:

Rok Istenič, PR-ovec gospodina Kordeža, pronađen je jutros oko 6 časova u nesvesnom stanju na savskom keju u Beogradu. Prema nalazima laboratorijske analize u MUP-u Srbije, Istenič je u krvi imao čak 0,51 posto alkohola, što je do sada najveća zabeležena vrednost u domaćoj medicinskoj praksi.
Istenič je pronađen jutros bez svesti na beogradskom savskom keju, između Brankovog i železničkog mosta. Prvi su ga primetili meštani obližnjeg romskog naselja, koji su odmah pozvali hitnu pomoć.
U policiji navode da ovakav slučaj još nisu imali, jer količina alkohola od 0,51% koju je Rok imao u krvi daleko prevazilazi najveće vrednosti sa kojim su se susretali domaći lekari.
Da podsetimo, dozvoljena količina alkohola u krvi tokom vožnje je 0,05%, a već preko 0,2% čovek počinje da gubi razum i svest.
– Videla sam tog gospodina rano jutros, kad sam prostirala veš – kaže Šakira Halilović, majka osmoro dece iz obližnjeg romskog naselja, i nastavlja:
– Još je bio svestan kad sam mu prišla, taj Istenič. Pitao me da li sam videla neke tablete u vazduhu... tablete na struju, tablete-baterije, tako je nešto mrmljao... Kakva struja, pa mi ovde ni struju ni vodu nemamo, rekla je Šakira našem novinaru.
Istenič je zadržan u Kliničkom centru radi daljih ispitivanja, a lekari kažu da mu život, i pored ogromnog trovanja alkoholom, nije u opasnosti.

Bodi pošten, prijazen, zanesljiv

Ker je Heli moj prvi pes, sem se zaradi sebe in seveda tudi zaradi psice takoj vpisal v pasjo malo šolo. Na moje veliko presenečenja pa spoznavam, da se ob učenju pasjih veščin zraven učim še veliko o življenju na sploh. Večina pravil odnosov med človekom in psom namreč lepo deluje tudi v vsakdanjem življenju.

Tako gre tole: pes mora v svojem gospodarju najti prijatelja in zaveznika. Vedeti mora, da bo pri tem človeku vedno našel varno zavetje pred tegobami sveta. Gospodar ga bo vodil v pravo smer, ga opozarjal na napake in ga učil delati prav. Obenem bo vedno pošten, nikoli mu ne bo delal krivice. Napaka bo sprožila upravičeno in obvladovano grajo, dobro delo bo sprožilo takojšnjo pohvalo in nagrado. Pri svojem gospodarju mora pes najti topel, prijazen dom.

Lepo, kajne? In zakaj bi bili taki samo do psov? Ali si naš sočlovek ne zasluži enake obravnave? Seveda si jo, samo žal ne hodimo v tako malo šolo odnosov med ljudmi. Pa bi morali. Ker bi bil potem svet lepši.

Ponosen!

Danes sva jo dobila in se takoj že prijavila naprej, v osnovno šolo. Uživava!

Vse pohvale Klubu vodnikov reševalnih psov Kranj, res so dobri!

Dobri in slabi dnevi

Danes sem imel slab dan. Pa vam ne bom razlagal o njem.

Saj vem, bralcu tega bloga dajem varljiv vtis presrečnega življenja brez padcev. To seveda ni res. Žalosti, jeze, solz in groznih napak imam dolg seznam. A mislim, da ima vsakdo med nami dovolj svojih težav in da ni nobenega razloga, zakaj bi s svojimi temnimi sencami moril še druge. Zato vam raje kažem samo najsvetlejše plati mojega življenja. Kažem vam smeh in veselje. Ker upam, da sta oba nalezljiva.

Pa vendar - danes sem imel slab dan. Ko sem si zvečer umival zobe, me je Moja vprašala: "A bo vse v redu?"

Sam sebe sem presenetil, ko sem takoj samozavestno izstrelil: "Seveda bo!" Potem sem se zamislil nad svojim odgovorom in spoznal, da je povsem pravilen. Isti trenutek sem spoznal preprosto resnico:

Dobri in slabi dnevi imajo vsi eno skupno, neizbežno lastnost - oboji vedno minejo!

Torta za teto Mileno

Irena se je spet izkazala. Dva dni je bila službeno v Beogradu, domov se je vrnila ob 22:00 in takoj začela delati torto za teto Mileno, ki je naslednji dan praznovala.

Pred japonskim veleposlanikom

Aikidovci, med katerimi je tudi naš Filip, so danes v dvorani vojašnice Franc Rozman Stane v Mostah v Ljubljani predstavili svoje znanje aikida njegovi ekselenci g. Shigeharu Maruyami, ki je japonski veleposlanik v Sloveniji.

Veleposlanik je šefu kluba podelil posebno priznanje za širjenje japonske kulture in športa.

Šesta

Če prav razumem tole verižno blogarsko zadevo, naj bi vsak, ki ga potunkajo, med mapami svojih fotografij izbral šesto mapo, jo odprl, in v njej našel šesto sliko.

Mene je potunkala Prijateljica ...

K sreči je taka, da jo upam tudi javno objaviti ... Njen datum je 19. 12. 2008. Srednji zasačen med pripravo piškotov v trenutku, ko smo jih tunkali v vročo čokolado. No, ujet je bil bolj med degustacijo vroče čokolade, sicer namenjene oblivanju piškotov.

Zdaj bi moral baje (če prav razumem tole verigo "šest") še jaz najti šest blogerjev in jih potunkati, naj objavijo šesto sliko v šesti mapi. Pa kje naj najdem šest blogerjev, takih, da jih tole še ni doletelo?! Nisem jih našel. Če se kdo prostovoljno javi, naj me pa le reši ...