Letališče v Muenchnu

Obožujem letališča! Predvsem me fascinira logistika na njih. Kako lahko vse to mravljišče deluje tako usklajeno? Vsako minuto eno letalo vzleti ali pristane in ponese s seboj tudi več sto ljudi. In na letališču vse deluje. Promet v zraku, promet na tleh, letala se ne izgubijo v labirintu stez. Da ne govorim o prtljagi, hrani, čiščenju, vzdrževanju ... Vau, kakšen sistem je letališče!

Spomin na poletje

Brrr, mraz je! Naša stara hiša je popolnoma brez izolacije, zato je bilo danes v njej samo še 19 stopinj. Kaj hočeš, smo kar zakurili. Poletje je šlo v maloro ...

Nikakor pa se z mrazom niso izgubili spomini na poletje. Še več, zdaj so me prevzeli v polnem čaru. In mi končno dali dovolj elana, da sem letošnje poletne počitnice spravil v moj blog. Smešno, zunaj borih 8 stopinj nad ničlo, jaz pa v poznih urah z nasmeškom urejam poletne slike. Tudi to je ena od lepot potovanj - da ostanejo s tabo za zmeraj.

Dobrodošli torej v moje spomine na letošnjo poletno dogodivščino. Spomine boste našli v desnem meniju, skrite v mesecih julij in avgust. Prvi dan počitnic se vam odpre tudi tukaj ..., nato pa na koncu objave spodaj levo lahko kliknete na naslednjo (novejšo) objavo in se tako sprehodite čez moje počitnice.

Zlate misli

Najpomembnejše stvari v življenju so enostavne, kratke in jedrnate. Res pa jih mi potem zapletemo do amena … Zato sem si še toliko bolj pozorno ogledal spodaj naštete misli. Seveda so kratke in, priznajmo si, tudi uresniči jih lahko prav vsakdo med nami – če le hoče!

1. Vera je sposobnost, da te nikoli ne zgrabi panika. (Moja opomba: Kdor veruje, da bo vse v redu, ostane miren.)
2. Tišina je pogosto napačno razumljena, vendar nikoli napačno citirana.
3. Smej se. Vsak dan. To je rekreacija za tvojo dušo.
4. Najpomembnejši del tvojega doma so ljudje v njem.
5. Postarati se je neizogibno, odrasti pa je možno.
6. Ključ do sreče ne obstaja. Vrata do sreče so namreč vedno odprta, samo vstopiti moraš.
7. Ne zapomnimo si dni, ampak trenutke.
8. Tisti, ki umre z največ lastnine, je še vedno – mrtev …

Fotografija: moja Irena.

Hoč'mo sonce!

Ojej, ojej!

S tem vikendom je prišla jesen. Adijo sonce, adijo, njegovi topli žarki. Sprememba je tako velika, tako šokantna, da je močno vplivala tudi na naše počutje. Dolge hlače, pulovorji, jakne - vse to so samo zunanja znamenja sprememb, ki se dogajajo tudi znotraj nas.

A se da tudi tu najti kakšno dobro plat. Prihaja denimo čas, ko bomo več notri, in s tem končno čas za kakšen film, urejanje slik itd.

Pa vseeno pogrešam sonce ...

V življenju se moraš znajti

Življenje je lepše, če si ga sam narediš takega. Taki optimisti so mi bili vedno všeč. Pogosto dobijo, kar jim na prvi pogled niti ne bi pripadalo. Ker si upajo ... Tako kot faca iz tega reklamnega filmčka.

Ko boš prišla na Bled ...

... boš moja punčka spet, in najin ves ta svet bo čudovit!

Smo šli danes v polnem družinskem paketu peš okrog jezera. Vsi otroci so pridno hodili, zato je bil dan res lep. Tako kot včeraj v Izoli tudi na Bledu ni več gneče, jezero je še dovolj toplo za kakšno plavanje, vreme pa čudovito za sprehode. Tega se očitno zavedajo predvsem mlade družine, saj toliko dojenčkov v vozičkih in v trebuščkih nosečnic že dolgo nisem videl zbranih na enem mestu. Slovenija je noseča! In potem se seveda hitro vprašaš, če bi tudi sam moral razmisliti še o četrtem ...

Ljudje z morja

Na vrhuncu turistične sezone morja prav nič ne pogrešam. Vročina, gneča na cesti in na plaži, pa utrujeni gostinci, ki ti ne dajo tega, kar si plačal.

Povsem drugače pa je septembra. Takrat prav hrepenim po morju. Gneče ni več, gostinci so spet prijazni. Doma že diši po jeseni, v omari zjutraj in zvečer že iščem pulover. In takrat mi zelo prija sesti v avto in se po slabi poldrugi uri počasne vožnje znajti v drugem svetu. V svetu, ki tako lepo diši, boža s toploto. Tam je še zvečer povsem dovolj toplo, da si v kratkih rokavih.

Vsega tega se dobro zavedajo tudi domačini. V Izoli, kjer smo bili danes, se poleti skrivajo, zdaj, ko turistov ni več toliko, pa je obala spet njihova. Najbolj simpatični so mi pa takole, kot na tejle sliki. Zbrani zvečer, združeni v pogovoru, polnem smeha. Življenje je lepo!