sreda, 27. avgust 2008

Danijela

O, pišuka!

Sem v službi in že ves dan si ob delu vrtim muziko na itunes. In ravno zdajle je začela Danijela svoj »Ide mi…«.

Sem kar mravljince dobil ob spominu na njene prejšnje nastope na naših službenih zabavah in ob misli na prihajajoči sobotni večer, ko nam bo spet pela na Mega žuru 2008, kamor nas pride vsaj 3.500 zaposlenih v Merkur Group. Pišuka, ne morem biti hladen ob Danijeli. Moram ji pustiti, da me v soboto na plesišču objame in pocrklja s svojim glasom!!! Fino bo. Ker je vsako leto. Zaradi dobrih ljudi, ki se tam zberejo in zrak napolnijo s pozitivno energijo.

Meni je Danijela carica. Ker me crklja! Ker je res sladka! Ni zvezda. Je nekaj lepšega. Je, skoraj, prijateljica ...


P.S.
Slika je s Hvara. Ker sem se tudi tam letos spomnil na Danijelo.

sreda, 20. avgust 2008

Cicibanova Vesela šola


Pogosto pridejo lepi trenutki povsem nepričakovano, nenačrtovano, kar sami od sebe. Včeraj je zazvonil telefon. Sestra sestrine prijateljice dela članek za Cicibanovo Veselo šolo in potrebuje otroke, da jih bo fotografirala med igro. Članek pač potrebuje slike. "Zakaj pa ne?", smo si rekli, "vsaka izkušnja nekaj dobrega prinese". In že danes smo se dobili na igrišču vrtca. Neznana klicateljica se je izkazala za Katarino, mojo skoraj sosedo. Bila je izredno simpatična in odlična animatorka otrok, ki so z njo doživeli skoraj dve uri super zabave. Veseli smo bili vsi. Katarina, ker je dobila slike za članek, otroci in odrasli pa, ker smo spoznali prijaznega, toplega človeka, ki nam je danes podaril največ, kar ima - samega sebe v svoji najprijaznejši verziji.

Kaj se nam je zgodilo? Prepustili smo se nenačrtovanemu toku življenja in s tem dobili čudovito popoldne.

četrtek, 14. avgust 2008

Gusarska ladja

Zadnji dan ob Kolpi sem rekel otrokom: "Imamo še tri dni. Ker nismo bili nič na morju, odločite: ali gremo za dve noči na morje ali v Čateške toplice?" Vsi trije so se takoj soglasno odločili za tobogane v toplicah. Pa smo šli v Terme Čatež. V kampu, ki je bil nabito poln, so bili predvsem italijanski avtodomi. Tako sem se jaz ves dan slinil, ko sem hodil okrog njih in sanjal, kako bi bil eden od njih moj ... Uživali smo v vodi in odšli v petek zvečer proti domu naravnost skozi neurje. Tako smo z dežjem, ki smo se ga večinoma zelo uspešno izogibali vse počitnice, zaključili letošnjo poletno dogodivščino.

ponedeljek, 11. avgust 2008

Rafting na Kolpi

Vrhunec počitnic ob Kolpi je bil rafting. Dve družini s skupaj 6 otroki na enem raftu, reka tako mirna, da ni bilo nobene nevarnosti. Še več, brzica s teh slik je bila najhujša in zato edina, ki je dvignila raven adrenalina. Zato smo kar trikrat nesli čoln nazaj gor, da smo se lahko še enkrat zapeljali čez ...
Na raftu smo bili 6 ur in vmes nekje ob reki pripravili še kosilo - pekli smo hrenovke. Uživali smo vsi, otroci in odrasli.

nedelja, 10. avgust 2008

Kolpa

Ena od mojih letošnjih želja je bila kampiranje ob Kolpi. Predvsem zato, ker jo še ne poznam. V primerjavo z Nadižo je ta reka globlja, veliko počasnejša, zato tudi toplejša, a daleč manj lepa. Največji minus pa so gostje v kampu. Ogromno žurerjev in vikendašev, ki so si okoli starih prikolic zgradili prave vikende, kjer se konec tedna pije, posluša glasbo in glasno debatira pozno v noč. Mi smo bili v menda še najbolj mirnem od vseh kampov, v Podzemlju.

Uživali smo še v kopanju, igranju odbojke na mivki in mini golfu. Kljub vsemu pa se najbrž ne bomo več vrnili. Je še dovolj drugih lepih krajev.

četrtek, 7. avgust 2008

Urška in Rogla

Iz Logarske se seveda nismo vrnili nazaj domov, kje pa, s počitnicami smo bili zdaj šele na zlati sredini. Odšli smo pod Roglo, na turistično kmetijo Urška, kjer imajo veliko malih živali in enega velikega psa.

Pri Urški smo dve noči spali tam, kjer je najbolj zabavno - na seniku. En cel dan smo se sprehajali po Rogli, kjer je name največji vtis naredil visok razgledni stolp. Prijetno presenečenje pa je bila povsem brezplačna uporaba štirisedežnice.



sreda, 6. avgust 2008

Logarska dolina

Po vrnitvi iz Nadiže smo en dan ostali doma in oprali cunje, nato pa čez Jezersko in Pavličevo sedlo odšli v Logarsko dolino. Dan smo posvetili sprehodu in prijateljem. Spoznali smo tudi stari način priprave oglja, saj smo naleteli na ostanke oglarske kope in na odprta vrata oglarske koče.