Sicilija (peti dan): Tindari, Cefalu, Palermo

Tindari.

V pristaniškem mestu Milazzo sva se prebudila s svežimi spomini na včerajšnje vulkane Eolskega otočja. Današnji dan ne bi smel doseči občutij vulkanskih izbruhov, zato sva ga zastavila neambiciozno. Na srečo sva tudi prenočišča vsak dan rezervirala sproti, popoldan, ko se nama je že bolj jasno kazalo, do kam bova tisti dan prišla. To se je za najboljši način planiranja še posebej dobro izkazalo danes, ko nama je Cefalu popolnoma spremenil načrte. Enourni obisk se je namreč spremenil v glavni cilj današnjega dneva.

Današnja pot naju je vodila ob severni obali Sicilije: Milazzo - Tindari - Cefalu - Palermo.

Ampak, pojdimo po vrsti, najprej v Tindari. Tindari se ponaša z izjemno cerkvijo Basilica Maria SS del Tindari na še bolj izjemni lokaciji na skali nad morjem. 

Naslednji cilj: staro obmorsko mesto Cefalu. Najin načrt je bil parkirati brezplačno čim bližje starega mestnega jedra, se sprehoditi po ozkih ulicah in čez eno uro oditi naprej. Prvi del: brezplačno parkirišče pred mestom - urejeno. Drugi del ... hja, do tja, torej ozkih mestnih ulic, je pa trajalo več ur. Od parkiranega avtomobila naju je pot v mesto namreč vodila po promenadi ob plaži. 

Pa je ravno takrat sonce posijalo v svoji največji jesenski moči in peščena plaža naju je premamila. Ne greva še v mesto, najprej ležat na sonce! Le-to naju je tako pogrelo, da sva bila kmalu v morju! Midva uživala v vodi, mimo naju pa sprehajalci na plaži, oblečeni v puhovke. Tako njim kot nama  je bilo vreme ravno pravšnje :) Preverjeno torej na lastni koži - novembra se da na Siciliji še kopati!

Spočita in skopana, primerno nasoljena sva se popoldan le odpravila v mesto. Cefalu je, vsaj izven sezone, prijetno staro mesto z ozkimi ulicami, mestno plažo in dovolj gostinske ponudbe, da tudi trebušček mesto zapusti potešen. 

Nekdanja mestna pralnica.

Cefalu se je izkazal za enega od najlepših presenečenj na najini poti. Tudi zato je naslednji in hkrati zadnji današnji cilj prišel še toliko bolj kot velik šok. 

Palermo. Joj, Palermo. Največje, najpomembnejše mesto se nama je predstavilo kot najbolj revno, razpadajoče, umazano mesto na vsej Siciliji.

Na srečo ima tudi svoje čistejše dele z zanimivimi zgodovinskimi stavbami.

Medtem ko so majhna mesta na Siciliji vsa po vrsti obnovljena, čista, prijetna, je Palermo kot iz nekega drugega časa ali proračuna. Za povrh sva si (resda poceni) sobo našla v zelo sumljivem delu mesta. Prišla sva že v temi, midva sva sumljivo gledala ljudi na ulici pod najino sobo, oni pa so sumljivo gledali naju. Kljub nelagodnim občutkom in utrujenosti sva se vseeno odločila še za en sprehod po bližnjih ulicah. Nazaj v sobo nisva prišla nič bolj pomirjena ... Upajva, da bo z jutrišnjem dnevom in soncem tudi mesto pokazalo lepši obraz...

Sicilija (četrti dan): Stromboli, Vulcano

Nočni obisk aktivnega vulkana na Stromboliju nama ni bil dovolj. Tako sva nastavila budilko in se po kratki noči še v temi ponovno odpravila na razgledno točko, da še enkrat doživiva neukrotljivo moč narave. 

Bolj ko se je danilo, manj se je videlo ogenj. Stromboli je vsekakor potrebno obiskati v temi!

Ko je sonce "ugasnilo" ogenj, sva se z razgledne točke odpravila nazaj v apartma na zajtrk.

Do odhoda katamarana sva imela še dovolj časa, da sva se sprehodila po ulicah. Mislim, da sva videla vsega skupaj le okoli 5 ljudi ...

Navdušila naju je črna plaža. Seveda vemo, od kje je dobila svojo barvo, saj tista peč še vedno pridno dela in se oglaša z zamolklim bobnenjem nekje v daljavi. 

Pa je prišel katamaran in naju odpeljal na še en vulkanski otok. Pravzaprav na nek način najpomembnejši vulkanski otok na Zemlji, saj imajo vsi vulkani na svetu njegovo ime: Vulcano. 

Na Vulcanu vulkan ne bruha ognja, je pa vseeno zelo aktiven, kar na zunaj kaže z neštetimi luknjami, iz katerih se kadi dim. Ob najinem obisku je bil žal vulkan še preveč aktiven. Dim iz lukenj je namreč žveplo, ki ga v (pre)močnih količinah vohaš po vsem otoku. Zdaj je bilo tega žvepla toliko, da je bil dostop na vulkan strogo prepovedan. Med hojo skozi žvepleni dim bi se namreč človeškemu telesu lahko zgodilo kaj slabega... 

Nama je bilo zelo žal, da ne smeva naprej. Le enkrat sva tukaj, vi pa med naju in hrib postavite tole grdo ograjo! 

Da gre zares, sva izvedela kmalu po najini vrnitvi domov. V varnem zavetju mirne slovenske narave sva zasledila novico, da so vse prebivalce otoka kmalu po najinem odhodu evakuirali na celino prav zaradi prevelike žveplene aktivnosti vulkana. 

Otok Vulcano in njegov vulkan.

Na hribu se je močno kadilo, v mestu pa močno smrdelo. 

Sprehodila sva se še po plaži, ki je tudi tukaj, tako kot na Stromboliju, črna. 

Številni zidovi te gledajo ...

Približeval se je čas odhoda ladje, naju pa je zamikal še hribček na drugi strani zaliva s pristaniščem. Kljub zaraščenim potem na vrh je obetal lep razgled.Ker je časa začelo zmanjkovati, sva se torej lotila skorajda  "trail teka" na vrh. Je bilo vredno!

Takole je videti pogled na kadeči se vulkan, pod katerim je zaliv s pristaniščem. 

Glej jo luknjo! Pravi krater sva našla, na srečo že dolgo ugasnjen. 

Razgledi so nama upočasnili korak, tako da sva morala na koncu zadnja dva kilometra preteči, da bi ujela katamaran nazaj na celino, v mesto Milazzo, kjer naju je čakala soba za naslednjo noč. Končeval se je četrti dan najinega potepanja po Siciliji, midva sva pa že odkljukala kar tri vulkane. Prav fino!