V Kranju po zraku plavajo note

Kranj resda premalokrat oživi,  a kadar se zgodi, je toliko lepše. Pravkar uživamo zahvaljujoč orkestru kranjske glasbene šole.  Kakšen lep zvok se razlega nad stičiščem Save in Kokre! Naj se zgodi še čim večkrat!

Rilkejeva pot

Rilkejeva pot je idealna za tiste nezahtevne pohodnike, ki želimo takrat, ko je Gorenjskem hladno, na sprehod nekam, kjer je topleje, in kjer ti pljuča napolni prijeten morski zrak. Pa še blizu je, hop na avtocesto, hop z nje, pa smo že na izhodišču, v Sesljanskem zalivu.

Od tam vodi pot, ki nosi ime avstrijskega pesnika Reinerja Marie Rilkeja,  po slikovitem, a varnem robu do 200 metrov visokih apnenčastih sten, ki ponujajo krasne razglede. Na vsakem ovinku se ti kot svetilnik do cilja prikaže lep Devinski grad.

V poletni vročini je pot najbrž hudičevo naporna zaradi pripekajočega sonca, v drugih letnih časih pa ponuja en čisti užitek. Sprehajamo se namreč po nezahtevni stezi , ki poteka skozi naravni rezervat.

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda

Tudi Slovenci imamo svojo Toscano! Z njenim mirom, pašo za oči, in lepimi potmi, ki kličejo k sprehodu.

Pasji položaj

 

 

Nikoli si nisem mislil, da si bo pes za najljubše mesto izbral poležavanje pred kaminom ...

Torta za Filipovo birmo

Kum

 

 

Kum je eno od pogosteje omenjenih imen slovenskih hribov, saj se ponavlja v sporočilih o frekvencah našega radia in televizije. Zakaj, ti je ob pogledu na velik oddajnik hitro jasno ...

 

 

Čeprav je najvišji vrh Zasavskega hribovja, je Kum vseeno enostavno dosegljiv tudi za majhne otroke. S pravo družbo je pot hitro končana, na vrhu pa nas je razveselila odlična domača hrana.

 

 

 

Pustolovski park v soteski Čepa

Ker jim niso dovolili postaviti pustolovskega parka v ljubljanskem Tivoliju, so ga naredili v zaščitenem naravnem okolju soteske Čepa na avstrijski strani Ljubelja (Tscheppaschlucht). Naravi park nič ne škodi, saj gre le za splet jeklenic, ovitih okoli debel, nič ni zabito v drevesa.

 

V parku se ponašajo z najdaljšo "letečo lisico" v Avstriji - 300 metrov dolgo jekleno vrvjo, na kateri se popelješ čez sotesko, 40 metrov visoko nad tlemi.

 

 

Veliko vaj v parku je povsem primernih za otroke. Naša osemletnica je zmogla več od mene ... Ta adrenalinska športna zabava žal ni poceni, je pa res lepa izkušnja. Še posebej v prvih dnevih nove sezone, ki se začne ravno v času naših prvomajskih počitnic, ker takrat še ni gneče.

 

 

 

 

Biarritz

Biarritz je letoviško mesto v jugozahodni Franciji. Recimo, da je to francoski Portorož.

 

 

 

Tako kot vsa letoviška mesta je tudi Biarritz izven sezone privlačen, miren kraj. Poleti pa nabito poln ljudi in avtomobilov.

 

 

Tole je najbolj  slaven hotel v Biarritzu, Hotel du Palais. Zgrajen ni bil kot hotel, ampak kot poletna rezidenca žene Napoleona tretjega:

 

 

 

Okoli Biarritza so dolge peščene plaže, zelo blizu pa je tudi Španija. 

 

 

 

 

 

Meni so najbolj všeč vasi v hribih nad obalo. Življenjski tempo je tu veliko bolj umirjen kot denimo v Parizu, ljudje si vzamejo čas za pogovor, za življenje, za lepoto.

 

 

 

 

 

 

Kuharski izziv v hotelu Triglav na Bledu

Hotel Triglav na Bledu je pripravil kuharski izziv za otroke. Sprejeli so jih v njihovo kuhinjo in tam so otroci pod vodstvom glavnega chefa pripravili odlično kosilo zase in za nas, starše:

 

 

 

 

 

 

Blejski grad

 

Najbrž je kar pogosto, da "domačini" ne obiščemo lokalnih turističnih znamenitosti. Ena od takih je Blejski grad. Nanj se zgrinjajo množice turistov z vsega sveta, nam pa je bilo vedno škoda vstopnine. Do danes, ko smo ujeli neko ugodno akcijo in se končno odločili obiskati ta grad.

 

 

Na grad smo se povzpeli po za turiste netipični poti. Turiste večinoma pripeljejo avtobusi na sprednji del, po široki cesti. Mi smo grad "napadli" od zadaj, po ozki peš poti. In tako ujeli pogled na grad, kakršnega marsikdo ne vidi nikoli.

 

Na gradu smo se sprehodili po muzejskih prostorih, predvsem pa uživali na toplem soncu in čudovitem pogledu na Gorenjsko.

 

 

 

 

Jaz sem spet gledal večinoma skozi objektiv. Pogosto se doma zavem, da sem marsikaj opazoval samo skozi fotoaparat in da se sploh nisem znal sprehajati okoli zgolj zaradi svojih oči. Vedno gledam skozi perspektivo amaterske slike, ki bi bila vseeno vredna spomina ...