Dvodnevni pohod čez Pohorje

Zadnji aprilski dan in prvi dan maja sva v odlični družbi preživela ob pešačenju čez Pohorje. Pet nas je bilo, zahvaljujoč slabemu javnemu prevozu pa smo potrebovali dva avtomobila: enega na izhodišču poti pod pohorsko vzpenjačo, drugega na koncu v Slovenj Gradcu, od koder smo se vrnili na izhodišče po prvi avto. 

Prvi dan smo prehodili kar 38 kilometrov, za kar smo seveda porabili ves dan. Zjutraj smo ujeli prvo vožnjo vzpenjače na Pohorje, saj bi bil še vzpon iz mesta res že preveč za en dan. 

Prvi dan pohoda po Pohorju.

No, pa začnimo!

Obetal se je čudovit sončen dan. 

Drugi dan smo prehodili 18 kilometrov od Ribniške koče do Slovenj Gradca, za kar smo potrebovali šest ur. Vreme je bilo na meji, ampak je zdržalo brez večjih nalivov.

Drugi dan pohoda po Pohorju.

Kraljevski zajtrk v Ribniški koči. Ga ni hotela, ki bi ga zamenjal za tole!

Jajčko na oko :)

Zdrži vreme, zdrži ...

Pazi, kje hodiš!

Pomlad je prišla tudi v hribe. 

Še eno urco, pa bomo pri avtu!

Zasluženo kosilo smo si privoščili v pivnici in pivovarni Time v Radljah ob Dravi, ki jo ne morem prehvaliti. Hrana in pivo - oboje vrhunsko, tako da, kadarkoli bom v tistih krajih, me ekipa Čas zagotovo spet vidi!

Odlično pivo iz pivnice Time.

Mmm, kakšna rebrca delajo v pivnici Time :)

Bi solato?

Morda kaj brezmesnega?

Pohodnik si zasluži kavo in sladico!

Pot slapov slovenske Istre

Slapovi slovenske Istre so skromni, zato jih poleti ne iščite. Pravi čas je spomladi, dokler je še kaj vode, idealno pa kar med deževnim tednom :)

Mi smo na tej poti prehodili 16 nezahtevnih kilometrov, za kar smo potrebovali sedem ur časa s počitkom vred.

Obstaja tudi precej krajši krog, ampak nam je bilo škoda dneva, da bi ga zaključili prezgodaj, pa smo iskali daljišnice namesto bližnjic. 

Avto smo pustili v Sočergi in od tam naredili lep krog (pač ne maramo hoditi nazaj po isti poti ...).

Iskreno povedano, prav veliko slapov na poti nismo srečali. A vseeno pot priporočam, ne zaradi vode, ampak ker je preprosto to en res lep pohod. 

Slap Veli vir.

Slap Veli vir.

Krožna pot slapov slovenske Istre.

Ferata Glinščica

Ferata v Glinščici nad Trstom predstavlja idealen uvod v novo sezono gorništva. Medtem, ko so na celini skale še pokrite s snegom, je tule nad morjem vse že v polni pomladni moči, na soncu je toplo, razgled pa prijeten. 

Ta ferata si zasluži naziv "šolska", saj je primerna tudi za začetnike. Če ti ne gre več, samo splezaš par metrov navzgor, pa si na varnem na travniku, kjer ravna pot vodi nazaj do avta :)

Ostre oči (ne moje) znajo najti tudi kak špargelj!

Planica in Borovje

Ne, tole ni tista slavna Planica s skakalnicami, ampak zelo neznana "tista druga" Planica, ki gleda dol na Dovje. Vseeno gre za lep 8-kilometrski izlet, ki zahteva dobre štiri ure prijetne rekreacije in nagrajuje z lepim razgledom. Izhodišče so Dovje. 

Na polovici poti te sredi ničesar preseneti prelepa hiša "Pr'Hartman" na sanjski lokaciji.

Na vrhu Planice.

Borovje (1.476 m)

Borovje ponuja prelep razgled.

Dovje-Planica

Od Mojstrane do Vrat

Počitek ob toplem zidu Aljaževega doma v Vratih.

Za tiste, ki smo zunaj radi tudi pozimi, a nimamo znanja za zimske vzpone, je pešpot od Mojstrane do Vrat idealna. Ves čas si v zimski naravi, miru in tišini, obenem pa vseskozi na varnem, saj hodiš več ali manj kar po cesti. Le dovolj snega mora biti, da je cesta proti Aljaževi koči zaprta za promet in da sneg zakrije asfalt in ti da misliti, da hodiš po neokrnjenih poteh. Pot je dolga 20 kilometrov in zahteva slabih pet ur uživanja v naravi.

Osamljeni Aljažev dom v Vratih.

Po poti predlagam manjši ovinek s ceste levo v gozd, mimo Galerij. To so skalnati previsi, kjer v toplih mesecih očitno kaplja in curlja, pozimi pa se to spremeni v lepe ledene sveče. 

GPS posnetek poti:

Debela peč pozimi

Čeprav je Debela peč dvatisočak, je ena izmed tistih gora, ki je ob dobrih razmerah navadnim smrtnikom dostopna tudi pozimi. Samo paziti je treba, kdaj se lotiš te poti, da se lep izlet ne sprevrže v tragedijo. 

S Pokljuke vodi do vrha in nazaj 15 kilometrov dolga pot, ki pozimi vsega skupaj (do vrha in nazaj) zahteva dobre štiri ure in pol hoje.  Pot je - ob pravih snežnih razmerah - nezahtevna, postreže pa s prelepimi razgledi. 

Zmagovalec tokratne poti je bil tale kosmatinec. Njegova smučarska očala niso šala, ampak nuja, da mu zaščitijo občutljive oči in mu omogočijo zimske radosti. Snežna belina je zaslepljujoča in prevečkrat pozabimo, da ne moti samo človeškega očesa, ampak tudi živali!

Še GPS posnetek poti:

Hišna veverica

 

Kako naj mestna veverica ve, da je to hišica za ptice?